Zakon o dohodnini: normiranci, pozor!
Nova Slovenija je v državni zbor znova vložila zakon o dohodnini, s katerim bi sistem normiranih espejev prilagodili dejanskim potrebam uporabnikov.

NSi zakon vlaga že tretjič v tem mandatu, a tokrat s pomembno spremembo, ki je zdravorazumska alternativa neugodnim vladnim izhodiščem, s katerimi želi sanirati svoje nepremišljene posege v sistem ob koncu lanskega leta. Pri predlogu NSi je drugače določena stopnja priznanih normiranih odhodkov, kot jih predvidevajo vladna izhodišča.
Zakaj je predlog NSi boljši?
Tudi predlog NSi tako kot vladni dviguje zgornjo mejo prihodkov, pri katerih je še mogoče poslovati s priznavanjem normiranih odhodkov. Pri predlogu NSi se ta meja prihodkov dviguje na 110.000 evrov za polne normirance, za popoldanske espeje pa na 50.000 evrov. Še pomembnejša razlika med predlogom NSi in vlade pa je, da NSi predlaga za uporabnike ugodnejše stopnje normiranih odhodkov. Delež priznanih odhodkov je vezan na višino prihodkov, lestvica priznanih odhodkov pa je razdeljena v tri sklope.
Kaj bo drugače, če bo sprejet predlog NSi?
Po trenutno veljavnem zakonu o dohodnini se pri polnih normirancih odhodki upoštevajo zgolj do 60.000 evrov prihodkov v višini 80 %. NSi pa predlaga, naj se normirani odhodki upoštevajo do 70.000 evrov prihodkov v višini 80 %, od 70.000 do 110.000 evrov v višini 40 %, nad 110.000 evrov v višini 0 %. Za popoldanske normirance se tako, kot je veljalo pred posegi Golobove vlade, ponovno določi enoten odstotek upoštevanja normiranih odhodkov v višini 80 % do 50.000 evrov prihodkov. Tako, kot je veljalo pred spremembami vlade Roberta Goloba, se ponovno določi enotna meja za izstop iz sistema normiranih odhodkov pri povprečju 150.000 evrov prihodkov zadnjih dveh let. Črta se ureditev, po kateri je bila ta omejitev 60.000 za polne normirance in 30.000 evrov za popoldanske normirance. Črta se tudi omejitev v višini 45.000 evrov prihodkov za zavezance, ki v enem izmed dveh zaporednih predhodnih let izpolnjujejo pogoj vključenosti v zavarovanje, v enem pa ne.
Sistemske rešitve, da bo delo cenjeno
»Gre za življenjske spremembe, ki poenostavljajo poslovanje teh malih podjetnikov. Sistem teži k čim manjšim administrativnim obveznostim, davčne obremenitve skuša spraviti v razumne okvire,« je med drugim dejal poslanec NSi Jožef Horvat in poudaril, da želi NSi delavnim in prizadevnim omogočiti pogoje za ustvarjanje in razvoj. Velike potenciale NSi prepoznava v malem in srednjem gospodarstvu. »Z dobrimi pogoji za poslovanje se bo povečala dodana vrednost, več bodo imeli zaposleni, več bo imela država, bolje bomo živeli – vsi,« je ob tem povedal predsednik NSi Jernej Vrtovec in dodal: »Vlada bo imela spet priložnost, da pokaže, koliko ceni podjetnike in tiste, ki delajo.«
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se