Cel kup starodobnih zapisov, ki datirajo iz časa egipčanskega faraona Ramzesa V., govori o bolezni, za katero smo menili, da so bile črne koze.
Leta 1979 so svetovni javnosti objavili, da je virus črnih koz uradno izumrl.
Morda so se poročevalci tistega časa zmotili pri opisu simptomov ali pa jih narobe razumemo, kajti, kot kaže, virus črnih koz ni star niti tisoč let. V litvanski cerkvi so namreč našli mumijo, posmrtne ostanke otroka, starega med dvema in štirimi leti, na njegovi koži pa najstarejše kolikor toliko ohranjene ostanke virusa. Otrok je umrl med letoma 1643 in 1665, DNK virusa pa ni zelo različen od današnjih, ki jih hranijo v laboratorijih. Črne koze so bile namreč prva, do zdaj pa tudi edina bolezen, ki smo jo uspešno zradirali z obličja planeta.
Ta stari vzorec je znanstvenikom omogočil, da so sledili evoluciji nazaj v času in presenetljivo ugotovili, da je virus z živali, za zdaj še ne vedo katerih, prvič prešel na človeka med letoma 1530 in 1654. To pomeni, da so črne koze bolezen moderne dobe, in ne bolezen, ki je pestila človeštvo pred tisočletji. Časovno se najdba sklada z epidemijo, ki je v 17. stoletju opustošila evropsko populacijo, ljudje pa so takrat zaradi nje umirali tudi onstran Atlantskega oceana.
