Izid ameriških predsedniških volitev bo, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, tesen. Ker v ZDA predsednika volijo posredno, izbere ga namreč večina 270 elektorjev iz 50 zveznih držav in glavnega mesta Washington v 538-članskem elektorskem kolegiju, pa ni nujno, da si štiriletni mandat v ovalni pisarni Bele hiše zagotovi kandidat, ki prejme največ glasov volivcev. To se je nazadnje zgodilo leta 2016, ko je Hillary Clinton prejela skoraj tri milijone glasov več kot Donald Trump, ki pa je osvojil 77 elektorskih glasov več, skupno 304, kar je bilo dovolj za njegovo izvolitev.
Število elektorjev posamezne zvezne države (z izjemo Maina in Nebraske, kjer se elektorski glasovi delijo sorazmerno s številom dobljenih glasov volivcev) je določeno s številom prebivalcev, pripadejo pa tistemu kandidatu oz. kandidatki, ki dobi več glasov. Za nagovarjanje volivk in volivcev so tako še posebej pomembne zvezne države, kjer zaradi majhnih razlik ni vnaprej jasnega pretendenta za osvojitev elektorjev. Na letošnjih predsedniških volitvah v ZDA je takih, t. i. nihajočih zveznih držav (ang. »swing states«) sedem. V njih se Kamala Harris in Donald Trump potegujeta za skupno 93 elektorjev. Predstavljamo jih v nadaljevanju:
- Arizona (11 elektorjev, 7,4 milijona prebivalcev; na zadnjih predsedniških volitvah leta 2020 je za 10 tisoč glasov zmagal Biden)
Arizona velja za republikansko utrdbo, saj so kandidati republikanske stranke tam izgubili samo dvakrat v več kot pol stoletja: leta 1996 je slavil Bill Clinton, pred štirimi leti Joe Biden. V ospredju tokratne volilne kampanje je bilo priseljevanje. Arizona je ena izmed štirih ameriških zveznih držav, ki imajo kopensko mejo z Mehiko. Čeprav je število nelegalnih prehodov meje v zadnjih mesecih upadlo z rekordno visoke ravni, zabeležene konec lanskega leta, je Trump Harris očital neuspešno spopadanje s težavami na področju imigracije, ki ga ji je zaupal Biden. Pereče vprašanje v Arizoni je tudi pravica do splava. Vrhovno sodišče v Arizoni je namreč aprila potrdilo veljavnost zakona iz leta 1864, ki prepoveduje splav v vseh primerih, razen ko je življenje nosečnice ogroženo. Zvezni senat Arizone je kasneje sicer izglasoval razveljavitev tega zakona, ki je bil sprejet v času ameriške državljanske vojne.
- Georgia (16 elektorjev, 11 milijonov prebivalcev; na zadnjih predsedniških volitvah leta 2020 je za 13 tisoč glasov slavil Biden)
V zvezni državi, ki je del ameriškega juga, je šlo pred štirimi leti na nož. Georgia se je znašla v središču Trumpovih trditev o volilnih prevarah, zaradi majhne razlike pa so ponovno šteli glasove. Zaradi domnevnega spodkopavanja volilnega izida v Georgii – časnik Washington Post je januarja 2021 objavil posnetek telefonskega pogovora, kako Trump od državnega sekretarja zvezne države zahteva ponarejanje rezultatov – proti Trumpu še tečejo postopki pred tamkajšnjim sodiščem. Politični analitiki sicer izpostavljajo, da bo na izid tokratnih volitev v Georgii pomembno vplivala udeležba temnopoltih, ki predstavljajo skoraj tretjino prebivalstva in so odločilno prispevali k Bidnovi izvolitvi. Podobno kot v Arizoni, je tudi v Georgii pred Bidnom elektorje v imenu demokratske stranke nazadnje osvojil Bill Clinton, a ne leta 1996, temveč štiri leta prej.
- Michigan (15 elektorjev, 10 milijonov prebivalcev, na zadnjih predsedniških volitvah leta 2020 je za 150 tisoč glasov slavil Biden)
V Michiganu, ki slovi po svojih jezerih, med drugim Michiganskem, po katerem je zvezna država tudi dobila ime, je na zadnjih dveh predsedniških volitvah zmagal kandidat, ki je na koncu slavil tudi končno zmago. Trumpovo zmagoslavje leta 2016 v Michiganu, Pensilvaniji in Wisconsinu je sicer pomenilo razpoko v t. i. modrem zidu 18 zveznih držav, v katerih je demokratski kandidat vselej dobil elektorje med letoma 1992 in 2020. Prestolnica ameriške avtomobilske industrije, Detroit, v prejšnjem stoletju simbol industrijske blaginje, se sooča s težavami in je leta 2013 kot največje ameriško mesto razglasilo stečaj. Trump je glasove pred osmimi leti črpal nabiral z obljubami o zaščiti domače proizvodnje in razglašanjem protekcionistične politike, na podobno taktiko pa stavi tudi tokrat. Ker ima Michigan največji delež prebivalstva arabskih korenin, je v ospredju tudi konflikt v Gazi. Proizraelska drža je še pred njegovim umikom iz predsedniške tekme Bidnu načenjala podporo, Harris pa je zato poskušala zavzeti bolj ostro držo do vojne v Gazi, čeprav je ni označila za izraelski genocid nad Palestinci.
- Nevada (6 elektorjev, 3,2 milijona prebivalcev, na zadnjih predsedniških volitvah leta 2020 je za 34 tisoč glasov slavil Biden)
Zadnji republikanski kandidat, ki je osvojil Nevado, je bil George W. Bush leta 2004, ko je premagal John Kerryja. Od tedaj je bil dvakrat uspešen Barack Obama, pred Bidnom pa še Hillary Clinton. Zvezna država s 5,1 odstotka beleži tretjo najvišjo stopnjo brezposelnosti v ZDA, okrevanje po pandemiji covida-19 pa v Nevadi poteka počasneje kot drugod. Oba kandidata zato volivcem obljubljata bolj vzpodbudno gospodarsko okolje, od katerega bi imeli več tudi zaposleni. Tako Trump kot Harris denimo obljubljata odpravo davka na napitnine, ki so pomemben vir dohodka zaposlenih v Las Vegasu. Tretjino prebivalstva v Nevadi sestavljajo Latinoameričani, ki zato predstavljajo občuten del volilnega telesa, a so manj volilno aktivni, zato si oba kandidata prizadevata, da bi tokrat na volišča prišli v večjem številu.
- Pensilvanija (19 elektorjev, 13 milijonov prebivalcev, na zadnjih predsedniških volitvah leta 2020 je za 82 tisoč glasov slavil Biden)
Pensilvanija je bila v središču obeh volilnih štabov, je namreč največja med sedmimi nihajočimi zveznimi državami. Harris in Trump ter njuna podpredsedniška kandidata Tim Waltz in J. D. Vance so od sredine julija v njej organizirali več kot 50 srečanj z volivci. Pensilvanija je vrsto let veljala za del modrega zidu, tradicijo pa je leta 2016 prekinil Trump, ki je elektorje tam kot prvi republikanski kandidat osvojil po Georgu H. W. Bushu leta 1988. Tako kot drugod po ZDA tudi v Pensilvaniji volivci volijo v skladu z rekom, da Američani volijo z denarnico, torej glede na to, kako se je njihov gmotni položaj izboljšal oz. poslabšal od zadnjih volitev. Pensilvanija se je v Bidnovem mandatu soočala z rastjo življenjskih stroškov in visoko inflacijo, zato analitiki izpostavljajo, da zna to morda pretehtati v Trumpovo korist.
- Severna Karolina (16 elektorjev, 10,8 milijona prebivalcev, na zadnjih predsedniških volitvah leta 2020 je za 74 tisoč glasov slavil Trump)
Severna Karolina je tradicionalno bolj naklonjena republikanskim kandidatom, po letu 1964 sta bila v njej uspešna le Jimmy Carter leta 1976 in Obama med prvo predsedniško kampanjo leta 2008. Da se Trump zaveda njene pomembnosti, je simbolno nakazal tudi s tem, ko je v Severni Karolini organiziral prvi shod na prostem po julijskem poskusu atentata nanj v Michiganu. Pereča predvolilna tema je v Severni Karolini sicer postal vladni odziv na orkan Heleno, ki je ZDA prizadel septembra. Kritiki so Bidnovi administraciji očitali predvsem prepočasno pomoč v premajhnem obsegu, kar bi Harris lahko odščipnilo nekaj podpore. Podobno kot v Georgii, na katero meji Severna Karolina, aktualna podpredsednica ZDA sicer računa na glasove številčne temnopoltne skupnosti, ki predstavlja petino prebivalstva te zvezne države.
- Wisconsin (10 elektorjev, 5,9 milijona prebivalcev, na zadnjih predsedniških volitvah leta 2020 je za 21 tisoč glasov slavil Biden)
Tako leta 2016 kot 2020 so volivci v Wisconsinu izbrali naslednjega ameriškega predsednika – vsakič z le nekaj več kot 20 tisoč glasov razlike. Wisconsin sicer velja za utrdbo demokratov, del modrega zidu, kjer je pred Trumpom večino glasov nazadnje uspelo zbrati Ronaldu Reaganu pred štirimi desetletji. Poznavalci ameriške politike sicer opozarjajo, da bi na končni izid v Wisconsinu lahko vplivali tudi neodvisni kandidati, ki nasprotujejo tako politiki demokratov kot republikancev, med njimi Jill Stein, kandidatka Zelenih.
Kaj kažejo ankete?
Zadnje javnomnenjske raziskave, opravljene v nihajočih državah, dajejo rahlo prednost Trumpu v Arizoni, Georgii, Nevadi, Pensilvaniji in Severni Karolini, Harris pa v Michiganu in Wisconsinu.
