Konec dostave pisem: Bo zgodovinski odločitvi Danske sledil še kdo?
Ali se končuje doba pisem? Danska pošta po 400 letih dostavlja zadnje pismo. Bo še kdo sledil tej zgodovinski odločitvi?
Danska poštna služba je sprejela zgodovinsko odločitev, s katero se končuje več kot 400 let stara tradicija. S 30. decembrom bo dostavila svoje zadnje pismo.
Odločitev zaradi digitalizacije
Odločitev je bila sprejeta v začetku letošnjega leta, piše The Guardian. Podjetje PostNord, ki je nastalo leta 2009 z združitvijo švedske in danske poštne službe, je napovedalo, da bo na Danskem ukinilo 1.500 delovnih mest in odstranilo 1.500 rdečih poštnih nabiralnikov, in sicer zaradi »naraščajoče digitalizacije« danske družbe.
Po besedah podjetja je Danska ena najbolj digitaliziranih držav na svetu. Pošiljanje pisem drastično upada, medtem ko spletno nakupovanje narašča, zato bo PostNord še bolj osredotočen na pakete.
Prodaja poštnih nabiralnikov
Tisoč prepoznavnih poštnih nabiralnikov, ki so bili že odstranjeni, se je prodalo v le treh urah. Tisti v dobrem stanju so šli za 2.000 DKK (približno 268 evrov), nekoliko poškodovani pa za 1.500 DKK (200 evrov). Preostalih 200 nabiralnikov bo na voljo na dražbi januarja.
Alternativa za pošiljanje pisem
Čeprav Danska prekinja tradicijo, bo PostNord še naprej dostavljal pisma na Švedskem. Danci, ki bodo še vedno želeli pošiljati pisma, bodo to lahko storili prek dostavne službe Dao, ki bo od 1. januarja razširila svoje storitve z okoli 30 milijoni pisem v letu 2025 na 80 milijonov v prihodnjem letu.
Uporabniki bodo pisma lahko oddali osebno v poslovnici Dao ali pa naročili prevzem na domu, pri čemer bo potrebno plačati dodatno poštnino prek spleta ali aplikacije.
Upad pošiljanja pisem, vendar ne pri vseh generacijah
Danska poštna služba je v državi dostavljala pisma že od leta 1624, a je v zadnjih 25 letih število poslanih pisem upadlo za več kot 90 odstotkov.
Kljub temu mladi morda začenjajo spreminjati trend. Raziskava dostavne službe Dao je pokazala, da osebe med 18. in 34. letom pošiljajo dvakrat do trikrat več pisem kot ostale starostne skupine.
Danski zakon sicer zahteva, da obstaja možnost pošiljanja pisem. Če bi Dao to možnost opustil, bi bila vlada prisiljena poiskati drugega ponudnika.
Trend pošiljanja pisem med mladimi pojasnjuje tudi raziskovalec trendov Mads Arlien-Søborg, ki pravi, da nekateri mladi iščejo protiutež digitalni preobremenjenosti. Pisanje pisem je postalo »zavestna odločitev«.
Spremembe bodo predvsem sentimentalne
Vir blizu ministrstva za promet ocenjuje, da Danci ob prehodu na Dao ne bodo občutili večjih sprememb – spremenila se bo le dostavna služba. Sprememba bo po njegovih besedah predvsem sentimentalne narave.
A niso vsi enakega mnenja. Magnus Restofte, direktor pošte Enigma, muzeja telekomunikacij in komunikacij v Københavnu, opozarja, da bo, če digitalna komunikacija ne bo več mogoča, vračanje fizični pošti precej težko.
Digitalizacija in vrednost fizičnih pisem
V okviru sistema MitID, danske nacionalne digitalne identifikacije, ki se uporablja za vse od spletnega bančništva do e-podpisovanja dokumentov, se uradna pošta državnih organov pošilja digitalno.
Čeprav obstaja možnost izključitve digitalne pošte, to stori le 5 odstotkov Dancev. Večina, 97 odstotkov prebivalcev starejših od 15 let, uporablja MitID.
Restofte opozarja, da redkost fizičnih pisem povečuje njihovo vrednost: »Pravo pismo ima veliko vrednost, ker prejemnik ve, da ste vanj vložili čas in denar.«
Kim Pedersen, namestnik glavnega izvršnega direktorja PostNord Denmark, je ob objavi odločitev povedal: »Danska poštna služba ima 400 let dolgo zgodovino, a Danci so digitalizirani. Upad pošiljanja pisem je tako močan, da to področje ni več donosno.«
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se