Robet Balen

Poslanci koalicije in SDS so danes obstruirali obravnavo koalicijskih predlogov novel zakona o volitvah v DZ in zakona o poslancih na sejah mandatno-volilne komisije ter odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Glas ljudstva

Na Svet24 spremljamo utrip ljudi. Anketa o volitvah 2026

Ker seje zaradi nesklepčnosti niso bile uspešne, je obravnava prestavljena. Današnja obravnava bi bila nujna, saj je SDS zahtevala, da se noveli obravnavata na izredni seji DZ, sklicani za sredo. Zaradi neizpolnjenih pogojev matičnih odborov pa izredna seja ne bo izvedljiva – seja odbora za notranje zadeve je predvidena 13. januarja, mandatno-volilne komisije v istem tednu, plenarno zasedanje DZ pa se začne 27. januarja.

Sašo Radej

Poslanec Svobode Rastislav Vrečko je pojasnil, da v njihovi poslanski skupini ne vidijo razloga za ločeno obravnavo omenjenih dveh novel. Želijo, da se obravnava celoten paket šestih zakonodajnih predlogov, ki vključuje tudi novele zakonov o državnem svetu, lokalnih volitvah, lokalni samoupravi in zakona o volitvah predsednika republike. Paket je namenjen uskladitvi teh zakonov z institutom nekaznovanosti oziroma neizvoljivosti funkcionarjev in njegovim sodnim varstvom, kot je določen v leto sprejetem zakonu o funkcionarjih.

Kaj določa zakon?

Zakon o funkcionarjih določa, da posameznik, ki je bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora nad eno leto zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ne more opravljati javnih funkcij v času prestajanja kazni in pet let po njej. Vendar pa to ne velja za funkcionarje, katerih statuse urejajo področni zakoni, med katere spadajo predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, predsednik republike, državni svetniki, poslanci ter lokalni župani, podžupani in občinski svetniki.

Vrečko je poudaril, da so koalicijski partnerji ob sprejemu zakona o funkcionarjih obljubili, da bodo institut nekaznovanosti in neizvoljivosti za funkcionarje, ki mandat dobijo s splošnimi volitvami, uredili hkrati s spremembami vseh relevantnih zakonov. Poslanska skupina SDS je ločeno obravnavo predlagala z namenom odprave blokade za svoj predlog novele zakona o volitvah v DZ, ki predvideva spremembe načina oblikovanja kandidatnih list in žreba zanje. V Svobodi pa menijo, da so morebitne spremembe sistema volitev pred volitvami 22. marca že prepozne.

SDS zahtevo za izredno sejo posredovala v ponedeljek

Dodaten razlog, da koalicija vztraja pri prvotni časovnici obravnave, je, da so nekateri zakoni poslani v mnenje lokalnim skupnostim, pri čemer se rok za podajo mnenja za zadnjega od teh zakonov izteče 5. januarja 2026.

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je v izjavi za javnost pojasnila, da so zahtevo za izredno sejo DZ posredovali v ponedeljek, ker bi po njihovem mnenju enotno številčenje kandidatnih list po žrebu poenostavilo volilni proces. Ker pa niso prejeli podpore dvotretjinske večine, menijo, da izredna seja ne bi bila smiselna, zato jo predlagajo šele za 29. december.