O pomenu pravočasne diagnoze in ustreznega zdravljenja, ki sta ključna za preprečevanje širjenja garij, je spregovorila predstojnica dermatovenerološke klinike Tanja Planinšek Ručigaj.
V dobrem mesecu in pol letošnjega leta so zabeležili 96 prijav garij, zagotovo pa so primere detektirali tudi drugod po Sloveniji. Ne moremo reči, da je pojav garij presenetljiv, da je številka ogromna, saj smo v Sloveniji že lani in predlani imeli povečano število prijav garij. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so lani prejeli več kot 1400 prijav, samo na območju Ljubljane okoli 800. Porast je visok predvsem pri tujih državljanih v ljubljanski zdravstveni regiji, kjer seveda živi največ ljudi. Med tujci v Sloveniji pa je bilo lani skupaj 628 prijav.
»Danes je svet na dosegu roke, veliko potujemo, veliko je preseljevanj. Zato se je v relativno kratkem času število okužb podvojilo,« pravi Tanja Planinšek Ručigaj
Porast v Sloveniji je skladen s svetovnim trendom. Tanja Planišek Ručigaj je postregla s podatkom, da se je od leta 2017 do lani za dvakrat povečalo število primerov garij, iz 200 milijonov na 400 milijonov.
Za garje je tipičen nočni srbež, ki ga lahko ljudje zanemarijo, pa tudi zdravniki ga lahko spregledajo. Ponoči se praviloma telo segreje, majhni pršici, imenovani srbec, pa godi toplota. Sprememba na koži so posledica imunskega odziva na aktivnosti pršice in na njene izločke. Pršica leze po koži, kjer je ta tanka, pri otrocih po vsem telesu, pri odraslih pa po navadi ne na glavi in na hrbtu. Tudi na dlaneh in stopalih odraslih redko najdemo spremembe. Spremembe se pri odraslih pogosto pojavijo na mestih med prsti na rokah in nogah, pri ženskah tudi okrog bradavic na dojkah, pri moških na penisu. Ko se spremembe razširijo, se lahko pojavijo po vsem telesu.
Kaj storiti? »Pravočasna diagnoza in ustrezno zdravljenje sta ključnega pomena za preprečevanje širjenja garij. Če opazite simptome, se čim prej posvetujte z zdravnikom,« poudarja Tanja Planišek Ručigaj. »Nujno je dosledno izvajanje predpisane terapije,« je razložila predstojnica dermatovenerološke klinike. To pomeni, da se krema ali losjon nanese na kožo od vratu do prstov na nogi. Mazila ne gre nanašati takoj po topli kopeli, vsakič po umivanju pa je treba mazilo ponovno nanesti. Bolnikom dermatologi svetujejo tudi, da operejo vsa oblačila in posteljnino.
Ob prvi okužbi je inkubacijska doba do pojava simptomov 2-6 tednov, ob ponovnih okužbah pa se težave lahko pojavijo že v nekaj dneh.
Terapijo mora izvajati cela družina oziroma osebe, ki živijo v skupnih prostorih. Vse pogosteje ugotavljajo, opozarja Tanja Planinšek Ručigaj, da se en bolnik namaže, drugi družinski člani pa ne. Okužba se s tesnim telesnim stikom prenese in že se praska vsa družina. »Nekateri se vračajo štirikrat ali petkrat,« je povedala Tanja Planinšek Ručigaj in kot ekstrem predstavila primer družine, ki se je pol leta spopadala z garjami. Na koncu so jih morali hospitalizirati in temeljito izvesti terapijo.
V domovih za starejše, dijaških domovih, vrtcih, ...
Gospodarstvo
Vas zanima edinstvena priložnost s stabilnimi donosi in nizkim tveganjem?
Izbruh garij, zadnji dve leti so jih na NIJZ zabeležili sedem letno, so se pojavili v domovih starejših občanov, zaporih, nekaterih šolah in vrtcih ter različnih domovih, kot so dijaški dom, prevzgojni dom in azilni dom, pa tudi v nekaterih romskih naseljih jugovzhodne Slovenije.
Garje lahko dobi vsak. Pogosteje se pojavljajo tam, kjer je gostota stanovalcev velika in kjer ni pogojev za vzdrževanje osebne higiene, higiene perila in posteljnine, so zapisali na NIJZ. Simptomi garij so pogosto nespecifični, zato se diagnoza velikokrat postavi z zamudo ali pa se bolezen zamenja z drugimi dermatološkimi stanji.
Nenadoma se pojavi srbež, vendar ne pri vseh
Kot navajajo na spletni strani NIJZ, se znaki bolezni pri ljudje, ki so prvič okuženi, pojavijo v dveh do šestih tednih po okužbi, pri tistih, ki so garje že imeli, pa že v nekaj dneh.
Prvi pomemben znak okužbe je običajno srbež, ki se iznenada pojavi in je izrazit predvsem ponoči oziroma ko se bolnik segreje. Srbenje se sicer ne pojavi pri nekaterih ljudeh, na primer pri zelo starih osebah in dojenčkih. Kožne spremembe se pojavijo predvsem tam, kjer je koža mehka in tanka, to je med prsti, na notranji strani zapestja, komolcu, kolenu, okrog popka.
Pri zdravem človeku se po začetni okužbi postopoma razvije imunski odziv, ki vpliva na število pršic v koži. Osebe, ki imajo motnje imunskega odziva, pa okužbe ne obvladujejo, razvijejo se krustozne oz. norveške garje z velikim številom pršic v koži in hudimi spremembami na koži.
Z boleznijo se je mogoče okužiti predvsem s tesnim telesnim stikom kože ob kožo, pri dolgotrajnem držanju za roke, spanju v isti postelji ali spolnem stiku. Prenos s priložnostnim dotikom, kot sta rokovanje ali objem, običajno ne predstavlja nevarnosti. Prenos posredno z uporabo perila, brisač ali posteljnine zbolelega je manj verjeten, toda možen pri bolnikih s krustozno obliko garij, ki so zaradi velikega števila pršic zelo kužni.
