Nacionalni inštitut za javno zdravje

Nova raziskava: koliko soli zaužijemo Slovenci ter koliko je soli v kruhih in pekovskih izdelkih

S.R.
14. 1. 2025, 11.06
Posodobljeno: 14. 1. 2025, 11.38
Deli članek:

Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kaže, da smo Slovenci sicer zmanjšali vnos soli, a je pred nami še veliko dela.

Profimedia
/

Na NIJZ so v sodelovanju z raziskovalnimi partnerji, kot so Inštitut za nutricionistiko ter trije oddelki UKC Ljubljana, izvedli raziskavo spremljanja izločenega natrija, kalija in joda v 24-urnem urinu pri odraslih prebivalcih Slovenije. S tem so pridobili podatke za oceno vnosa natrija, kalija in joda. Kot so poudarili, je »prekomeren vnos soli eden izmed ključnih prehranskih dejavnikov, ki pomembno prispevajo k razvoju visokega krvnega tlaka.«

Kot so pokazali rezultati raziskave, odrasli Slovenci v povprečju dnevno zaužijejo približno deset gramov soli, kar glede na prejšnje raziskave sicer pomeni zmanjšanje, a je vnos soli še vedno dvakrat večji od vnosa, ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). Vnos soli je pri nas sicer primerljiv s svetovnim povprečjem. Po pojasnilih Urške Blaznik, ki je projekt koordinirala, je med »moškimi povprečen vnos soli ocenjen na 11,7 g soli/dan, med ženskami pa je vnos nižji in znaša 8,7 g/dan. Priporočeni dnevni vnos soli, manj kot 5 g soli na dan, dosega le 12 % odraslih prebivalcev Slovenije. Med njimi so nekoliko bolj uspešne ženske (16 %) v primerjavi z moškimi (8 %).«

NIJZ
Deleži odraslih prebivalcev Slovenije, ki dosegajo ali presegajo priporočeni dnevni vnos soli. (Vir: Kugler in sod., 2024).

Večina vsebnosti soli ne preveri

Saša Kugler, ena od raziskovalk v projektu, je ob tem izpostavila, da so preverjali tudi, če in kako odrasli Slovenci zmanjšujejo svoj vnos soli. Po njenih besedah je tri četrtine odraslih poročalo, da pri mizi ne dodajajo soli, ne da bi jed prej pokusili. Približno polovica se izogiba predelanim živilom, a le osem odstotkov odraslih »preverja vsebnost soli na označbah živil, kjer je ta podatek obvezen«.

Ob tem velja omeniti, da lahko prebivalci podatek o vsebnosti soli lahko najdejo tudi v brezplačni mobilni aplikaciji VešKajJeš.
Čeprav je zmanjševanje vnosa soli pomembno, na NIJZ poudarjajo, da sol v Sloveniji predstavlja tudi ključni vir joda v prehrani. Z jodiranjem soli se namreč preprečuje resno pomanjkanje joda in s tem povezane zdravstvene težave. Zato priporočamo, da pri nakupu vedno izberete jodirano sol.

Soli v pekovskih izdelkih

IMG_2719

Njena.si

Kako bo izgledal dan v Emoniki: Vse na enem mestu

Kot so pri NIJZ zapisali v sporočilu za javnost, so skupaj z Inštitutom za nutricionistiko obenem izvedli doslej najobsežnejšo analizo vsebnosti soli v postreženih kruhih in pekovskih izdelkih v Sloveniji. Ti so namreč prepoznani kot eni izmed ključnih virov soli v naši prehrani. Raziskava je zajela izdelke večjih proizvajalcev in manjših pekarn v enajstih statističnih regijah Slovenije. Končni vzorec je obsegal 178 vzorcev kruha in pekovskih izdelkov, od tega 117 pridobljenih pri večjih trgovcih in 61 v manjših pekarnah. Vsebovana količina soli je bila izračunana iz laboratorijsko določene vsebnosti natrija.

Izsledki kažejo, da se je vsebnost soli v belih kruhih večjih proizvajalcev od leta 2012 znižala za 12 odstotkov, v celotni kategoriji kruhov pa beležijo le sedemodstotno znižanje.

Glede na rezultate raziskav je bila najnižja povprečna vsebnost soli ugotovljena v črnem pšeničnem in v rženem kruhu, ki v primerjavi z belim kruhom vsebujeta tudi precej več koristnih prehranskih vlaknin.

Največji delež k dnevnemu vnosu soli prispevajo predelana živila in obroki, pripravljeni izven doma, kot so predpripravljena živila, slani prigrizki, kruh in pekovski izdelki ter mesni izdelki. »Ena izmed ključnih aktivnosti za zniževanje prehranskega vnosa soli predstavlja t.i. preoblikovanje predelanih živil. Še posebej postopno in potrošnikom skoraj neopazno zniževanje količine soli v živilih lahko doseže tudi tiste prebivalce, ki sami niso posebej pozorni na vnos soli. Pri tem je veliko pozornosti usmerjene prav na kruh in pekovske izdelke, ki imajo v Sloveniji največji doprinos k prehranskemu vnosu soli,« je pojasnil direktor Inštituta za nutricionistiko Igor Pravst.

Treba bo storiti več

Rezultati so sicer vzpodbudni, a je treba vnos soli v populaciji še zmanjšati, za kar bo treba okrepiti različne aktivnosti in ukrepe. Pri NIJZ ob tem poudarjajo, da lahko za nižji vnos soli veliko stori sam potrošnik, zlasti z izborom živil, ne le z manjšim dosoljevanjem jedi. Kar zadeva nakupovanje predpakiranih živil, svetujejo izbiro tistih, ki vsebujejo manj soli. Podatek o vsebnosti soli je naveden na označbi izdelka. Precej večji izziv predstavljajo nepakirana živila, kot je denimo postrežen kruh, saj »v takšnih primerih zakonodaja ne predpisuje obveznega informiranja o hranilni vrednosti.«

Zakaj je zniževanje vnosa soli pomembno

Na NIJZ pojasnjujejo, da prekomeren vnos soli pomembno vpliva na razvoj visokega krvnega tlaka, ki povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni. SZO zato priporoča največ dva grama natrija oziroma pet gramov soli na dan.