Profimedia

Spremembe in dopolnitve pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je septembra sprejela skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), soglasje pa mora podati še ministrstvo za zdravje. V primeru, da bo ministrstvo z njimi soglašalo, bodo začele veljati 15 dni po objavi v uradnem listu.

Spremembe predvidevajo, da bodo morali osebni ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela, ki so jih pojasnili bolniku, tudi zapisati v njegovo zdravstveno dokumentacijo. Ana Vodičar iz ZZZS je danes pojasnila, da že vrsto let velja, da mora zdravnik dati navodila o ravnanju med bolniškim staležem. "To pomeni, da mu odredi, ali mora delati kakšne vaje ali zanj velja režim tako imenovanega strogega počitka ali mogoče celo obratno. So primeri, ko zdravniki svetujejo tako imenovani aktivni stalež, torej da se bolnik giba, da gre na sprehode in podobno," je povedala. Sprememba pravil pa zdaj predvideva, da bo ta režim treba zapisati v zdravstveno kartoteko pacienta.

Stroški ZZZS

Rekordno dolge bolniške: 10.000 Slovencev doma že več kot leto dni

Če pacient krši režim gibanja, se lahko nadomestilo plače zadrži

Po njenih besedah je to pomembno, ker kršitev pravil gibanja v času bolniškega staleža lahko pomeni določene sankcije za bolnika. Če laični kontrolor ZZZS ugotovi, da je nekdo v času bolniškega staleža opravljal pridobitno delo, lahko ne dobi nadomestila plače, če je kršil režim gibanja pa se lahko nadomestilo plače zadrži. Sankcije obstajajo tudi po delovnopravni zakonodaji, in sicer če detektiv, ki ga pošlje delodajalec, ugotovi kršitev režima gibanja, lahko sledi postopek izredne odpovedi delovnega razmerja. "Zapis je predvsem pomemben z vidika bolnika, da so jasno razvidne njegove dolžnosti, omejitve, kaj lahko počne, česa ne sme, da v prihodnje ne pride do kakšnih težav," je dodala.

Stroški ZZZS

Rekordno dolge bolniške: 10.000 Slovencev doma že več kot leto dni

Delodajalec se lahko pozanima pri osebnem zdravniku

Na ZZZS pa so dodatno pojasnili, da je osebni zdravnik edini, ki v primeru bolniškega staleža razpolaga s podatkom o režimu gibanja, ki ga je odobril bolniku. "Zato si delodajalec le pri njem lahko zagotovi ustrezne informacije za izvajanje nadzora nad tem, ali delavec ustrezno izpolnjuje tudi svoje obveznosti iz delovnega razmerja," so sporočili. Tudi če o bolniškem staležu odloča imenovani zdravnik ZZZS oziroma zdravstvena komisija ZZZS, ima delodajalec pravico, da podatek o režimu zahteva od osebnega zdravnika. Dodali so, da mora zdravnik zapisati predvsem, če je pacientu odobril odhod izven kraja prebivanja, če mu je odobril odhod v tujino ter morebitna priporočila in omejitve glede telesne aktivnosti.

Spremembe in dopolnitve pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja sicer predvidevajo tudi več drugih sprememb, ki se med drugim nanašajo na galenska in magistralna zdravila, medicinske pripomočke in zadržanost od dela.

Problematika

Zaradi bolniškega staleža vsak dan doma ostane več kot 56.000 zaposlenih

Strožje sankcije za kršitve

Upravni odbor ZZZS je vladi predlagal tudi spremembo dveh členov zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Predlagajo strožje sankcije, če se ugotovi, da je zavarovanec v času bolniškega staleža opravljal pridobitno delo, in strožje urejanje režima gibanja v času bolniškega staleža, in sicer da odhod v tujino med bolniškim staležem odobri imenovani zdravnik ZZZS.

V ZZZS so razmišljali tudi, da bi v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja določili, da bi morali biti bolniki kljub aktivnemu režimu v določenem časovnem obdobju doma zaradi nadzorov ZZZS in delodajalca, je danes povedala Vodičar.

Rekorder odsoten že 14 let

Spomnila je, da stroški za nadomestila plače v zadnjih letih izjemno naraščajo. Leta 2019 so znašali 380 milijonov evrov, lani 630 milijonov evrov, letos pa bodo dosegli 700 milijonov evrov. "Menimo, da je potrebno z resnostjo, odgovornostjo pogledati trenutno ureditev. Ne zato, da bi krčili pravice, ali bom rekla drugače, zato, da do krčenja pravic ne bi prišlo," je poudarila.

Ob tem je dodala, da je Slovenija je edina država brez omejitve trajanja bolniškega staleža v Evropski uniji. Več kot 10.000 oseb je v staležu več kot eno leto, več kot 1500 oseb je v staležu več kot tri leta, rekorder pa je odsoten že več kot 14 let.

Vodičar je med predlogi, o katerih razpravlja ZZZS, naštela tudi, da bi predpisali, kdaj je osebni pregled posameznika nujen za odprtje ali podaljšanje bolniškega staleža. Menijo, da je osebni pregled nujen, kadar bolniška že traja nekaj časa oziroma preden pošljejo predlog za podaljšanje staleža na ZZZS.