V Evropski uniji naj bi se danes uporabljalo skoraj 24 milijonov toplotnih črpalk. Največji trgi so Francija, Nemčija, Italija ali Švedska, samo v Franciji so leta 2022 prodali 622 tisoč toplotnih črpalk.
Za eno Madžarsko manj ogljikovega dioksida
S tem se je v Evropi zmanjšala poraba zemeljskega plina za 5,5 milijarde kubičnih metrov. To je 1,6 odstotka celotne evropske porabe plina, s tem pa se zmanjšujejo tudi izpusti ogljikovega dioksida za 45 megaton na leto, kar je približno pet odstotkov vseh emisij iz stavb v EU. To je toliko manj kot na leto v okolje odda na primer vsa država Madžarska. V Sloveniji pa so do zdaj na leto prodali med 5000 in 10.000 toplotnih črpalk.
A tudi v Evropi že opažajo, da je zanimanja počasi manj, v prvi polovici leta 2024 so zabeležili skoraj 50-odstotni padec prodaje, kot glavni vzrok pa navajajo zmanjšanje subvencij. V Sloveniji je trend zelo podoben, le da je pri nas potencialne kupce »prestrašila« nova omrežnina.
V podjetju Kronoterm pravijo, da ne gre toliko za upad prodaje kot za stabilizacijo trga po obdobju izjemnega povpraševanja, ki ga je sprožila energetska kriza ob začetku vojne v Ukrajini. »Takrat so se kupci zaradi negotovosti množično usmerili v obnovljive vire energije. Občutnejšega padca prodaje pri nas nismo zaznali, kljub višjim omrežninam ostajajo toplotne črpalke eden izmed najvarčnejših načinov ogrevanja. Sicer pa noben energent ni imun na nihanje cen,« pravijo v Kronotermu.
Toplotnih črpalk se ne upošteva dovolj
Nacionalni energetski zakon poudarja povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, pri čemer naj bi bile ravno toplotne črpalke ena najučinkovitejših tehnologij za ogrevanje in hlajenje. A po mnenju strokovnjakov iz Kronoterma so vse spremembe, tudi pri omrežnini, rezultat hitrih odločitev, ki so posledica zapoznelega reševanja strukturnih težav elektroenergetskega omrežja. »Žal se pri tem ne upošteva dovolj vloga toplotnih črpalk kot ključnega elementa zelenega prehoda. Ogrevanje v Evropi odda 36 odstotkov vseh emisij ogljikovega dioksida, zato je podpora trgu toplotnih črpalk nujna za doseganje podnebnih ciljev. Namesto omejevanja tega segmenta bi morali okrepiti podporo,« so prepričani.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Stroški bi morali biti celo nižji
Na Agenciji za energijo pa menijo, da pri povprečnem odjemalcu s toplotno črpalko zaradi novega načina obračuna na letni ravni ni razlike v skupnem strošku omrežnine oziroma je ta lahko po novi metodologiji celo nižji. »Nov tarifni sistem spodbuja naložbe v toplotne črpalke, saj so stroški omrežnine za preneseno energijo po novem izrazito manjši, to pa gre v prid naložbi. Toplotna črpalka sicer zelo poveča porabo energije, moderne pa dosegajo relativno nizke električne moči. Z novo metodologijo je v skupnem strošku omrežnine moč bolj obtežena, zato pri teh odjemalcih pride do skupnega povišanja stroška za omrežnino.« Sicer so stroški porabljene električne energije precej višji od omrežnine, zato slednje nikakor ne more vplivati na upad prodaje toplotnih črpalk.
V Kronotermu delno delijo mnenje agencije; kot opažajo, je uvajanje novih omrežnin povzročilo precej negotovost med uporabniki, ki so svojo naložbo videli kot prispevek k trajnostnemu razvoju. »Na srečo se je izkazalo, da so posledice teh sprememb za večino uporabnikov minimalne. V nekaterih primerih bodo gospodinjstva na letni ravni celo prihranila pri stroških električne energije, zato je zaskrbljenost odveč,« še pravijo.
Prvič padec pri številu subvencij
Ta »strah« pred višjimi stroški pa trenutno še ni najbolj merljiv. Na Ekoskladu namreč pravijo, da na osnovi števila prošenj za subvencije še ne morejo oceniti, kaj nove omrežnine pomenijo za trg toplotnih črpalk, saj trenutno obravnavajo vloge za naložbe, izvedene pred oktobrom 2024. Leta 2024 so imeli sicer 13.317 naložb v toplotne črpalke, v vrednosti 29,3 milijona evrov, leta 2023 pa 15.400 naložb v vrednosti 34,8 milijona. Sicer od leta 2016 beležijo stalno rast tako števila prošenj za subvencije kot po znesku denarja, ki je na voljo za subvencije. Lani so torej prvič zaznali padec.
V podjetju Petrol medtem pričakujejo, da bo trg toplotnih črpalk in sončnih elektrarn še naprej rasel in da je upad povpraševanj le prehodnega značaja: »Gibanje cen bo odvisno od številnih dejavnikov in bo zelo vplivalo na odločitve potrošnikov. Elektrifikacija transporta in ogrevanja bosta dolgoročno ostali ključni prioriteti.«
Slaba komunikacija
Tudi oni menijo, da so spremembe v omrežnini vplivale na odločitve posameznikov glede nakupa toplotne črpalke in sončne elektrarne. A poudarjajo, da so energetski prehodi dolgoročni procesi, vzrok, da so potrošniki previdni in tudi zmedeni, pa vidijo predvsem v zapleteni zakonodaji in nedoslednem komuniciranju pristojnih institucij.
