Neva Železnik

»Sto let hitro mine. Včasih imam občutek, da sem šele začela zares živeti,« še pove. Rodila se je v Motniku pri Celju v kmečko-delavski družini. Imela je štiri sestre in enega brata. »Bogati nismo bili, ampak nam ni bilo nič hudega.« Končala je Državno trgovsko akademijo in bila večino svoje delovne dobe vodja za izračun normativov osebnih dohodkov v Petrolu v Ljubljani. Upokojila se je pri petinpetdesetih letih, s petintridesetletno delovno dobo. »Torej sem v pokoju že 45 let.«

Nisva bila za skupaj

 Vmes se je poročila. »Moj mož je bil Vlado Habjan, pisatelj in zgodovinar, ki se je že leta 1941 priključil partizanom in bil med drugim politični komisar bataljona. Po vojni je delal na dveh ministrstvih, hkrati pa je bil literarni urednik Radia Ljubljana. Leta 1959 je izgubil službo, bil je tudi zaprt in izločen iz javnega življenja. Postal je svobodni književnik in preučeval NOB, celjske kneze, Slomškovo delo in zgodovinske dogodke. Leta 1988 je bil ustanovitelj in prvi predsednik Svetovnega slovenskega kongresa,« pojasni in pove, da sta kmalu po poroki ugotovila, da nista za skupaj. »On je bil ves čas med knjigami in v politiki, jaz pa sem hotela uživati in se veseliti življenja.«

Ko se je ločila, je živela z edinko Bojano. Ni se več poročila. Ima dva vnuka, Boruta in Uršo, ter dva pravnuka, Nilo in Nika. Vsi jo obiskujejo, hčerka, mag. socioloških znanosti v pokoju, na koncu direktorica strokovne službe pri Varuhu človekovih pravic, vsaj dvakrat na teden, vsak dan pa se slišita po telefonu.

Red zaslug

Ker je hotela biti tudi upokojena koristna, je bila dolga leta brezplačna tajnica Zveze borcev Rožne doline, kjer je stanovala, pa vedno je pomagala ljudem v stiski, če je le lahko. Za svoje zelo prizadevno poklicno delo je bila nagrajena s priznanjem red zaslug za ljudstvo s srebrno zvezdo. »Podeljevali so ga za izjemne zasluge v izgradnji socializma in socialističnih samoupravnih odnosov, za organiziranje in krepitev splošne ljudske obrambe, varnosti in neodvisnosti države, kot tudi za zasluge na področju gospodarstva, znanosti in kulture,« našteje skoraj na izust.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 24, 17. junij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana