Profimedija

Na dan 11. junija letos je bilo v Sloveniji registriranih 169.976 kosov orožja. Gre za skupno količino orožja, ki so ga registrirale tako fizične osebe kot poslovni subjekti. Da se število kosov orožja pri nas že leta vztrajno povečuje, ni več skrivnost. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo denimo leta 2015 registriranih 132.451 kosov orožja, od takrat pa je količina vsako leto povečevala. Gre za povišanje števila kosov orožja v rokah fizičnih oseb, saj se je namreč količina orožja, ki so ga registrirali poslovni subjekti, od leta 2015 do danes pravzaprav znižala s približno 4600 na približno 4100. Orožje si legalno lasti 233 poslovnih subjektov oziroma podjetij. Kar slabih 166.000 kosov orožja je na drugi strani v legalni lasti fizičnih oseb. Še leta 2015 je bilo v rokah fizičnih oseb približno 127.817 kosov orožja.

Ministrstvo za notranje zadeve

Največ lovskega orožja

Da se lahko posameznik dokoplje do pravice do nošenja orožja, mora v skladu z zakonom o orožju najprej pridobiti dovoljenje za nabavo, ki velja pol leta. Nato se mu lahko izda orožna listina, ki se lahko za lovsko in športno orožje izda z veljavnostjo dvajsetih let, za varnostno orožje pa z veljavnostjo desetih let. Ko veljavnost orožnega lista poteče, posamezniku zakon dovoljuje posest orožja, ne pa tudi nošenja oziroma prenašanja. Zanimivo podatki kažejo, da se število izdanih orožnih listin za tako imenovano varnostno orožje, kamor med drugim spada kratkocevno in dolgocevno strelno orožje različnih kalibrov, ne povečuje, temveč se povečuje zlasti količina orožja, ki so ga fizične osebe registrirale za lov in šport.

Daleč največ orožnih listov je izdanih za lov, pri čemer se je število kosov orožja, registriranega za lov, z 71.151 leta 2015 do 11. junija letos povišalo na 80.103. Z 8600 leta 2015 na 18.108 junija letos se je povišalo tudi število kosov orožja, registriranega za šport. To sicer še zdaleč ni vso orožje, ki ga posedujejo Slovenci. Pravico do posesti, ne pa tudi nošnje orožja, namreč omogočajo tudi nekatere druge listine, kot so dovoljenje za posest orožja, priglasitveni list in dovoljenje za zbiranje, tako je končna številka registriranih kosov orožja pri nas do danes dosegla slabih 170.000.

Nepresenetljivo je pri nas največ dolgocevnega orožja, registriranega za lov, temu pa sledijo polavtomatske pištole.

Sašo Švigelj

»Zanesljivost« preverja policija

Posameznik, ki je že pridobil dovoljenje za nabavo orožja in si želi pridobiti še orožni list, mora seveda izpolnjevati nekatere druge pogoje. Med drugim mora biti polnoleten in »zanesljiv,« kar pomeni, da ni bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost, ni odvisnik od alkohola ali mamil ter ne živi v okoliščinah, ki bi kazale, da ni primeren za posedovanje orožja. Našteto na predlog posamezne upravne enote preverja policija. Posameznik mora imeti obenem upravičen razlog za izdajo orožne listine ter opravljena zdravniški pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem.

Največ nezakonitega orožja prispe iz Zahodnega Balkana

O količini nelegalnega orožja v Sloveniji je na drugi strani mogoče samo ugibati, pri čemer je tudi za kakršne koli splošne ocene na voljo premalo podatkov. Na voljo so sicer podatki o količini orožja, ki ga med svojim delovanjem zaseže policija. Kot nam je pojasnil Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete, policija s podatki o ocenah neprijavljenega orožja ne razpolaga, glede na »pridobljene podatke o zasegih nelegalnega orožja v primerjavi z registriranim orožjem pa ocenjujemo, da ne gre za zelo velike količine takšnega orožja.«

Policija sicer v okviru odkrivanja nezakonitega orožja, zlasti njegovega vnosa, na celotnem območju države izvaja nadzore v cestnem, železniškem in letalskem prometu, izvaja pa tudi posamezne varnostne akcije, pri čemer do informacij o domnevni posesti orožja pride med rednim delom, denimo pri preiskovanju raznih kršitev in kaznivih dejanj. Ob tem veliko orožja zasežejo med hišnimi preiskavami, nekaj orožja, za katerega državljani nimajo ustreznih listin, zasežejo tudi med neposrednim nošenjem ali prevozom, nekaj pa jim ga po smrti lastnikov izročijo svojci. Le majhen delež predstavlja orožje, ki ga najdejo tretje osebe in ga predajo v roke policije.

Generalna policijska uprava

Je pa delo policije v prvi vrsti usmerjeno v odkrivanje vnosa nezakonitega orožja v Slovenijo, pri čemer po besedah Menegalije ocenjujejo, da so pri tem uspešni. Kot je potrdil, ga v Slovenijo še vedno največ prispe z območja Zahodnega Balkana, le manjši del pa predstavlja orožje, ki je bilo odtujeno pooblaščenim prodajalcem zlasti v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Ob tem je Menegalija poudaril, da je Slovenija z vidika tihotapljenja orožja, ki ga organizirajo kriminalne združbe, »izrazito tranzitna država.« Na črnem trgu se znajde predvsem staro orožje iz »časa vojn na Balkanu, nezakonito preprodano ali ukradeno orožje iz legalnih zalog in orožje iz konfliktnih območij.«