Profimedia

Prvi maj ne pomeni le spomina na krvavi boj za pravice delavcev leta 1886 v Chicagu, temveč gre tudi za simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev. V takratnih slovenskih deželah smo 1. maj začeli obeleževati že davnega leta 1890, leta 1945 ga je nato skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije razglasila za državni praznik, čez nekaj let pa je ta praznik postal dvodneven. Prvi maj je postal praznik dela v večini držav, med državami, ki ga ne obeležujejo, pa še vedno zanimivo ostajajo ZDA.

V luči prihajajočega praznika dela so z nekaterimi statističnimi podatki postregli na Sursu. Lani je bilo v Sloveniji denimo celo največje število delovno aktivnih prebivalcev doslej, kar 944.008. To je za kar 27 odstotkov več kot leta 1997, ko smo zabeležili najmanj delovno aktivnih.

Pri Sursu ob tem opozarjajo, da se v zadnjih letih v Sloveniji spreminja struktura delovno aktivnega prebivalstva. Če je bilo leta 2010 med delovno aktivnimi v Sloveniji 92,6 odstotka slovenskih državljanov, je lani ta delež upadel na 84,3 odstotka. Delež delovno aktivnih z državljanstvom katere izmed preostalih članic EU se je v tem obdobju gibal med 0,5 in 2,1 odstotka, na drugi strani narašča delež državljanov tretjih držav. Lani je bilo takih med vsemi delovno aktivnimi 13,7 odstotka.

Dejavnosti in poklici

Kar 22,3 odstotka delovno aktivnih oziroma več kot 209.000 oseb je lani delalo v predelovalnih dejavnostih. S približno 13,3 (slabih 116.000) oziroma 8,6 odstotka (81.000) sta sledili področji trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil.
Kar zadeva delovno aktivne po poklicih, je bil teh največ v poklicni skupini strokovnjaki, in sicer kar 220.558 oziroma 23,5 odstotka vseh delovno aktivnih. Med njimi je bilo največ strokovnjakov za vzgojo in izobraževanje (55.270). Skoraj 140.000 (14,9 odstotka) jih je opravljalo poklice tehnikov in drugih strokovnih sodelavcev, nekaj več kot 138.000 (14,8 odstotka) pa enega izmed poklicev za neindustrijski način dela, še kažejo podatki Sursa.

Kje so najvišje plače?

Surs se pri tem vprašanju zanaša na podatke iz oktobra 2023. Ti kažejo, da so z vidika poklicnih skupin najvišjo povprečno mesečno bruto plačo prejeli v poklicni skupini zakonodajalci, visoki uradniki, menedžerji. Znašala je 3731 evrov. Najnižjo povprečno plačo so prejemali tisti, ki so opravljali poklice za preprosta dela, in sicer 1477 evrov.

Kako pa je s povprečnimi mesečnimi bruto plačami po Standardni klasifikaciji dejavnosti? Za oktober 2023 so bile najvišje v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, in sicer 3183 evrov, najnižje pa v gostinstvu, 1569 evrov.

V istem obdobju so bile povprečne mesečne bruto plače zaposlenih državljanov Slovenije za 5,2 odstotka višje od povprečja, medtem ko so bile plače državljanov preostalih držav članic EU od povprečja nižje za 10,8 odstotka, plače državljanov tretjih držav pa za kar 29,1 odstotka.

Porazdelitev dohodka

Podatki kažejo, da se Slovenija uvršča med države z najbolj enakomerno porazdeljenim dohodkom. Kot so pojasnili na Sursu, je se kot mera za porazdeljenost dohodka uporablja Ginijev količnik. »Njegova vrednost se, prikazano v odstotkih, giblje med 0 in 100 odstotkov. Če bi bila njegova vrednost 0 odstotkov, bi bil dohodek med populacijo porazdeljen popolnoma enako (vsi bi imeli popolnoma enak dohodek), pri vrednosti 100 odstotkov pa bi bila porazdelitev dohodka popolnoma neenaka (ves dohodek bi dobila le ena oseba).«

V Sloveniji je leta 2023 ta količnik znašal 23,4 odstotka. Med članicami EU je bil nižji le na Slovaškem, kjer je znašal 21,6 odstotka, medtem ko je bilo povprečje v EU 29,6 odstotka. Najvišjo vrednost in s tem najbolj neenakomerno razporejen dohodek so zabeležili v Bolgariji (37,2 odstotka).

Manj prostih delovnih mest

Število prostih delovnih mest upada skoraj dve leti. V lanskem 4. četrtletju jih je bilo na voljo približno 17.900 ali za 7,5 % manj kot v predhodnem četrtletju. Tudi medletna primerjava izkazuje za 14 % manjše povpraševanje po novi delovni sili, kar pomeni približno 2.900 prostih delovnih mest manj.

V zadnjem četrtletju lani je bil obseg povpraševanja največji v gradbeništvu, kjer so delodajalci iskali skoraj 3.200 novih sodelavcev, le nekoliko manj pa delodajalci v predelovalnih dejavnostih (okoli 3.100). Več delovne sile kot običajno so iskali tudi delodajalci v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (okoli 1.200), kar je za skoraj četrtino delovnih mest več kot četrtletje prej.

Delovni migranti

Konec preteklega leta je približno 510.000 delovno aktivnih odhajalo na delo v drugo občino, kar pomeni, da je bila vsaka druga delovno aktivna oseba medobčinski delovni migrant, so pojasnili na Sursu. Med vsemi občinami je bilo samo 34 takšnih, v katerih je bilo delovnih mest več kot delovno aktivnih prebivalcev občine. Gre za tako imenovane delovne občine. Med njimi je posebej izstopala občina Trzin, ki je imela približno 3,5-krat toliko delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini.

Sicer pa je z delovnimi migracijami v obe smeri najbolj obremenjena občina Ljubljana, saj »vanjo dnevno (ali v drugačnih časovnih presledkih) prihaja na delo skoraj 141.500 oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine okoli 25.400 njenih delovno aktivnih prebivalcev.«

Centralizacija delovnih mest opazna

Na delo v drugo statistično regijo je ob koncu prejšnjega leta odhajalo okoli 207.300 delovnih migrantov ali 22,5 odstotka delovno aktivnega prebivalstva, pri čemer je opazna centralizacija delovnih mest v osrednjeslovenski statistični regiji. Gre za v zadnjih osmih letih edino regijo z več delovnimi mesti, kot je bilo v njej delovno aktivnih prebivalcev.

Surs