Robert Balen

Za funkcionarje, ki pridobijo mandat za opravljanje funkcije s splošnimi volitvami, tako denimo za poslance in župane, se določba glede pogoja nekaznovanosti ne uporablja, kar je skladno z ustavo, je zapisano v obrazložitvi določbe. Po ustavi ima namreč vsak polnoletni državljan pravico voliti in biti voljen, vsak dodaten pogoj, ki omejuje kandidiranje na funkcijo, pa bi lahko pomenil neupravičen poseg v demokratično izbiro.

Če pa je funkcionar pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora po nastopu funkcije, se ga razreši, določa vladni predlog, ki ga je na današnji seji odbora državnega zbora predstavil minister za javno upravo Franc Props. Tudi ta določba se ne nanaša na tiste, ki pridobijo funkcijo z izvolitvijo na splošnih volitvah.

Glede na obrazložitev določbe že področni zakoni, ki urejajo položaj tistih funkcionarjev, ki dobijo mandat za izvrševanje funkcije na splošnih volitvah, vsebujejo določbe o prenehanju mandata zaradi obsodbe za kazniva dejanja. Tako denimo po zakonu o poslancih poslancu mandat preneha, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev.

Urejanje pravice do nadomestila

Predlog zakona nadalje ureja povračilo stroškov in drugih prejemkov funkcionarjev, ki so zdaj urejeni samo začasno in so vezani na ureditev za javne uslužbence. Prav tako se bo funkcionar lahko glede na predlog po koncu mandata v 30 dneh vrnil k prejšnjemu delodajalcu. Če bo ugotovil, da to ni mogoče, pa bo dobil pravico do nadomestila.

Konkretneje je opredeljen organ, ki odloča o pravicah funkcionarjev tako med trajanjem mandata kot po koncu. Hkrati predlog uvaja inšpekcijski nadzor nad temi pravicami, tako da prejemke v glavnem nadzira inšpektorat za javni sektor, po prenehanju mandata pa proračunska inšpekcija.

Poleg tega ureja pravno pomoč funkcionarju, ki je zaradi opravljanja svoje funkcije v odškodninskem postopku. Medtem ko je javnim uslužbencem zagotovljena brezplačna pravna pomoč, bi funkcionarjem omogočili le založitev stroškov za odškodninske postopke. Sredstva za stroške bi se na koncu vrnila nazaj v proračun države ali občine. Ta določba bi začela veljati šele v naslednjem mandatu.

Zaušanje v državne organe in funkcionarje

Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je pojasnila, da veljavna zakonska ureditev za funkcionarje ob nastopu funkcije ne pozna podobne zakonske ureditve instituta nekaznovanosti, kot je urejen za javne uslužbence.

V praksi se zato lahko po njenem opozorilu zgodi, da posameznik, ki je denimo pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, nima pogojev za imenovanje v naziv ali za poklicno opravljanje vojaške službe. Lahko pa kandidira za najvišje funkcije v državi. Takšna ureditev lahko vpliva na integriteto funkcionarjev in na zaupanje javnosti v državne organe, ki jih vodijo funkcionarji, je poudarila.

Pogoj nekaznovanosti za vse skupine funkcionarjev

V razpravi članov odbora je Janja Sluga iz Svobode obravnavani predlog ocenila kot velik korak naprej, pričakuje pa tudi nadgradnjo, tako da bo ureditev res pregledna. Pri področju nekaznovanosti si koalicija medtem po njenih navedbah želi uvesti pogoj nekaznovanosti enotno za vse skupine funkcionarjev. Prizadevali si bodo, da se odprejo vsi področni zakoni in se vanje vnesejo določbe glede nekaznovanosti. Želijo namreč uvesti višjo politično in pravno kulturo, je zatrdila.

Poslanko NSi Vido Čadonič Špelič je medtem čudilo, da vlada ni pripravila celovitega in bolj enotnega zakona, ki bi zajel vse funkcionarje. Dodatno je predstavila predlog dopolnila NSi, po katerem bi tudi župani tako kot poslanci po prenehanju funkcije prejemali nadomestilo plače šest mesecev, ne pa samo tri. Vendar pa odbor njihovega dopolnila ni potrdil.

Pač pa je potrdil vsa dopolnila, ki so jih vložile poslanske skupine koalicijskih strank. Z njimi so se med drugim odzvale na opozorila zakonodajno-pravne službe državnega zbora.