Profimedia

Gre za prvo izdajo obveznice, vezane na izpolnjevanje trajnostnih ciljev, za Slovenijo. Hkrati je to tudi prva izdaja tovrstnih obveznic s strani evropske države.

Izdaja po pojasnilih ministrstva poudarja zavezanost Slovenije k razvoju trga trajnostnih finančnih instrumentov ter predstavlja dopolnilni finančni instrument, ki sledi globalnim ciljem trajnostnega razvoja. Z izdajo te obveznice je Slovenija razširila svojo bazo vlagateljev in dodatno potrdila svojo predanost k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter s tem prispevala h globalnim prizadevanjem za boj proti podnebnim spremembam, so zapisali.

Kazalniki uspešnosti

Država je obveznico izdala na podlagi okvira za izdajo tovrstnih obveznic, ki določa možne ključne kazalnike uspešnosti, trajnostne cilje, poročanje, preverbo in druge parametre.

Ključni kazalnik uspešnosti pri tem so skupni letni izpusti toplogrednih plinov, in sicer je prvi trajnostni cilj 35-odstotno zmanjšanje skupnih izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 glede na osnovo iz leta 2005, drugi trajnostni cilj pa 45-odstotno zmanjšanje teh izpustov v omenjenem obdobju.

Če prvi trajnostni cilj ne bo dosežen, se bo obrestna mera zadnjega kupona obveznice povečala za 50 bazičnih točk z začetkom devetih let po dnevu poravnave, ki bo 2. julij 2025. Po drugi strani pa se bo obrestna mera znižala za 50 bazičnih točk z začetkom devetih let po dnevu poravnave, če je bil dosežen drugi trajnostni cilj.

Največ kupcev iz Združenega kraljestva

Mandat za svojo prvo izdajo 10-letne obveznice, vezane na izpolnjevanje trajnostnih ciljev, je Slovenija objavila včeraj. Potem ko so investitorji pokazali interes, so danes zjutraj odprli knjigo naročil. Ta so kmalu presegla 3,1 milijarde evrov, ob zaprtju knjige naročil pa so presegala 6,5 milijarde evrov.

Organizatorice izdaje so bile banke Barclays, BNP Paribas, Credit Agricole CIB, Deutsche Bank, J.P. Morgan in OTP Banka.

Med kupci jih 29 odstotkov prihaja iz Združenega kraljestva, 20 odstotkov iz Belgije, Nizozemske in Luksemburga, 15 odstotkov iz Nemčije, Avstrije in Švice, 12 odstotkov iz južne Evrope, 11 odstotkov iz Slovenije, devet odstotkov iz nordijskih držav, pet odstotkov iz Francije, dva odstotka iz centralne in vzhodne Evrope ter trije odstotki iz preostalih držav.