Profimedia

Slovenija je na lestvici zadržala najslabšo uvrstitev v zadnjih petih letih, pri čemer je lani to mesto dosegla med 67 državami, letos pa med 69.

Med članicami EU sta se tik nad Slovenijo uvrstila Italija in Ciper na 43. in 44. mesto, za njo pa so se zvrstile Madžarska (48. mesto), Romunija (49.), Grčija (50.), Poljska (52.), Hrvaška (53.), Bolgarija (57.) in Slovaška (63. mesto). Od teh je Poljska zabeležila tudi največji padec med evropskimi državami, izgubila je 11 mest.

Na prvem mestu lestvice je Švica, ki je položaj zamenjala s Singapurjem. Za njima so Hongkong, Danska, Združeni arabski emirati, Tajvan, Irska, Švedska, Katar in Nizozemska. ZDA so na 13. mestu, od ostalih velikih evropskih gospodarstev pa je Nemčija na 19. mestu, Združeno kraljestvo na 29., Francija pa na 32. mestu.

Od slovenskih sosed je najvišje uvrščena Avstrija, na 26. mestu. Od držav, ki so v EU vstopile leta 2004, pa sta najvišje Litva na 21. in Češka na 25. mestu.

Na dnu lestvice je Venezuela, spodnjo peterico sestavljajo še Namibija, Nigerija, Turčija in Mongolija.

Raziskava IMD poteka od 1989, Slovenija je njen del od 1999. Države razvršča predvsem glede na zmožnost izkoriščanja svojih virov za krepitev konkurenčnosti in blaginje. Zajema kratkoročne spremembe v določenem poslovnem okolju.

Skupni indeks temelji na 262 kazalnikih na štirih področjih - gospodarska uspešnost, vladna učinkovitost, poslovna učinkovitost in infrastruktura. Približno dve tretjini kazalnikov predstavljajo statistični, tretjina pa jih temelji na anketi med vodilnimi menedžerji. To v Sloveniji izvajata Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER) in ljubljanska ekonomska fakulteta. Izvedbo raziskave v Sloveniji podpira agencija Spirit.

Uvrstitve po kazalnikih nad 35. mestom pomenijo konkurenčno prednost, uvrstitve pod to mejo pa konkurenčno slabost, je strnila Mateja Drnovšek z ljubljanske ekonomske fakultete. Po krovnih področjih Slovenija najboljšo uvrstitev beleži na področju gospodarske uspešnosti (37. mesto) in infrastrukture (39. mesto). Pri gospodarski uspešnosti so letos oceno poslabšali predvsem kazalniki domačega gospodarstva, v ospredju sta nižja gospodarska rast ter močan padec investicijske aktivnosti, še posebej med podjetji. Je pa država nekoliko izboljšala položaj po BDP na prebivalca po kupni moči, po tehnološki zahtevnosti gospodarstva in po oceni odpornosti gospodarstva. Položaj Slovenije so krepili tudi različni kazalniki zaposlenosti.

Slovenija se kot malo in odprto gospodarstvo najvišje uvršča po kazalnikih mednarodne trgovine, kjer zaseda 10. mesto, pri čemer je po besedah Sonje Uršič z IER prostor za izboljšave še pri izvozu tehnološko intenzivnih izdelkov in na znanju temelječih storitev. Ob umiritvi inflacije je Slovenija visoko tudi pri kazalnikih cen (17. mesto). Še naprej pa je zelo nizko pri kazalnikih mednarodnih investicij.

Pri infrastrukturi je Slovenija še vedno razmeroma dobro uvrščena, a je v zadnjih letih letih to področje prešlo z območja konkurenčne prednosti v območje, kjer že lahko govorimo o konkurenčni slabosti. Letos še posebej šepa na nekaterih področjih osnovne infrastrukture, kot so kakovost zračne povezljivosti pa tudi pretočnost ostale prometne infrastrukture, uspešnost zelenega prehoda v energetiki in stroški elektrike za industrijske uporabnike. Šibka je tudi v nekaterih vidikih tehnološke infrastrukture, boljše rezultate pa kljub poslabšanju v tem letu dosega na področju znanstvene infrastrukture in izobraževanja.

Mlinski kamen slovenske uvrstitve na lestvici IMD sta področji vladne učinkovitosti (48. mesto) in poslovne učinkovitosti (55. mesto). Na področju vladne učinkovitosti je Slovenija v tem desetletju izgubila 10 mest. Nizko je predvsem po davčni politiki (57. mesto) in po oceni učinkovitosti zakonodaje, ki vpliva na podjetja, kjer je letos zabeležila zgodovinsko nizko 51. mesto.

Tudi na področju poslovne učinkovitosti je Slovenija v zadnjih letih izgubila 10 mest in se kljub rahlemu letošnjemu izboljšanju uvršča na začelje lestvice. Ob določenem izboljšanju na področju produktivnosti, financiranja in sposobnosti prilagajanja podjetij položaj Slovenije poslabšuje predvsem ocena menedžerjev glede odnosov in vrednot v družbi.

Po tem zadnjem vidiku se Slovenija uvršča na nizko 64. mesto, gre pa predvsem za naklonjenost širše družbe podjetništvu in potrebi po prilagajanju, spremembah in reformah.

Direktor IER Damjan Kavaš je opozoril, da se svet eksponentno spreminja, zato je treba ponotranjiti potrebe po spremembah. Po Kavaševih besedah je vse bolj očitno, da se je obstoječi razvojni model Slovenije izpel. Treba se bo spopasti s tehnološkimi in drugimi spremembami ter si zastaviti nove prioritete. Edina pot ohranjanja in dviga blaginje je skozi dvig dodane vrednosti, kar terja spremembe na vseh področjih in tako pri državi, gospodarstvu kot prebivalstvu, je prepričan. "Krize sicer še ni, a vsako leto, ko se ne odzovemo, zamujamo priložnost, da nekaj naredimo," je še dejal Kavaš.