Ta je razkrila več stvari. Tudi to, da imamo poleg Ciprčanov najbolj odklonilen odnos na ravni EU do cepljenja. V anketi se izkaže, da smo prepričani, da so bila premalo testirana, močno pa nas skrbijo tudi stranski učinki.
Stranski učinki po cepljenju več strahu kot nam vzbujajo samo še Portugalcem in Italijanom. Najmanj težav z mislijo na neželene učinke pa imajo Finci, Poljaki, Madžari in Danci. Raziskava je potrdila tudi, da smo izmed vseh držav EU mi tisti, ki smo najbolj proti uporabi vseh cepiv, ne proti covidu-19. Slovenci smo med vsemi evropskimi narodi tudi najbolj prepričani, da se bo covid-19 kmalu poslovil. Izstopamo tudi, kot raziskava ugotavlja, ali so cepiva proti koroni učinkovita. Slovenci so se v raziskavi izrekli, da dvomijo, da so. Nihče iz preostale Unije ni tako skeptičen do njihove učinkovitosti.
Bojazen do posledic cepiv na zdravje
Pri vprašanju, ali se strinjajo, da je cepivo edino, ki bo ustavilo epidemije, samo 27 odstotkov Slovencev, vključenih v raziskavo Eurobarometer, zatrdno meni, da ja. Enaintrideset odstotkov se jih s tem načeloma strinja, kar 21 odstotkov pa se jih ne strinja. S trditvijo, da prednosti cepiva še vedno prevladajo tveganja, se strinja le 25 odstotkov vprašanih, 14 odstotkov pa se s trditvijo ne strinja; torej menijo, da so tveganja prevelika, da bi se odločili za ta korak. V EU smo glede tega stališča ponovno v osredju, saj so ostali narodi manj obremenjeni s tveganji kot Slovenci.
Nikar, da bi to postalo obvezno
Skoraj 71 odstotkov Slovencev meni, da bi cepiva lahko imela dolgoročne posledice. To tako močno kot Slovence skrbi samo še Bolgare in Ciprčane. Najbolj flegmatično pa to trditev Eurobarometra dojemajo Estonci, Finci in Italijani. Vsi bi se morali cepiti, to je državljanska dolžnost, je naslednje izhodišče ankete, za katerega so pri Evropejcih preverjali, kako se odzivajo nanj. Najodločneje proti temu so se poleg Latvijcev in Bolgarov odzvali prav Slovenci. Naši državljani so poleg prej omenjenih narodov tudi najmanj navdušeni, da bi cepljenje moralo postati obvezno, medtem ko to idejo najbolj zagovarjajo prebivalci Malte, Švedske, Italije in Portugalske.
Strokovnjak s Kemijskega inštituta Roman Jerala pravi, da je odklonilen odnos Slovencev do cepiv tudi posledica tega, da nismo bili navajeni, da sami sprejemamo odločitve o svojem zdravju, kajti »cepljenje za otroke je obvezno in je preprečilo številne zelo hude bolezni, od otroške paralize do ošpic, ki imajo lahko zelo hude posledice. Po drugi strani pa je delež cepljenih odraslih proti gripi v Sloveniji zelo nizek.«
Poudarja, da je bilo v medijih (pre)malo znanosti, saj je za razumevanje delovanja cepiv in virusnih okužb, potrebnega nekaj razumevanja, ki bi ga lahko dobili preko večjega obsega znanstvenih vsebin v medijih, ki so predstavljene na razumljiv način. »Tako pa je lažje sprejeti poenostavljene zgodbe, ki se servirajo preko posnetkov na YouTubeu, Facebooku in ostalih platformah.«
Po mnenju Jerale je taka naravnanost Slovencev do cepljenja do neke mere tudi upor razočaranih državljanov proti avtoritetam, vladi, »gre pa tudi za ludizem, ko ljudje izkoristijo svojo pravico, da se odločijo za izbiro, ki jim škoduje. Moram reči, da se glede vsega tega preko spletnih platform širi izjemno veliko agresije, nestrpnosti do drugih in bojim se, da bo to ostalo tudi po koncu epidemije,« je izpostavil. Sicer pa podčrta, da tako kot pri vožnji z letalom zaupamo tehnologiji in pilotu, tako bi morali glede zdravja zaupati strokovnjakom.
Do včeraj je bilo sicer v Sloveniji z enim odmerkom cepljenih 956.845 Slovencev, z obema pa 853.889 ljudi. Delež precepljenosti populacije je ta hip 40,5-odstoten. Največ državljanov je prejelo cepivo proizvajalca Pfizer/BioNTech. Po precepljenosti, gledano po regijah, izstopajo Zasavska, Koroška in Goriška. Najslabša precepljenost je na Obalno-kraškem in Podravskem.
Slabše kot v 2020
Trenutno število potrjenih okužb z novim koronavirusom v Sloveniji je po besedah infektologinje in predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Bojane Beović mnogo višje kot lansko poletje, zato ljudi ponovno poziva k cepljenju proti covidu-19. »Pametno je, da se cepijo vsi, ki se lahko, zlasti je ključno cepljenje starejših,« je dejala.
»Številke so velike; so precej večje kot lansko poletje, pri čemer poletni čas pomeni neke vrste zatišje. Šole ne delajo, na delovnih mestih je manj ljudi, ker so na dopustih, zato nas zlasti skrbi pričakovano še dodatno povečanje števila primerov v zgodnjem jesenskem času,« je povedala vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Od precepljenosti odvisno vse to
»Številke nikakor niso vzrok za preplah, so pa vzrok za to, da smiselno ukrepamo in se zaščitimo, kolikor se da. To pomeni, da se morajo zlasti starejši ljudje cepiti,« je dodala. Cepljenje proti covidu-19 je po besedah Beovićeve ključno za obvladovanje razmer v bolnišnicah in posledično v družbi. »Če kljub naraščanju števila primerov ne bomo imeli strmega naraščanja sprejemov v bolnišnice, bomo lahko živeli kar se da normalno. To pa bomo, tudi po vzoru Velike Britanije ali Izraela, dosegli le z dobro precepljenostjo rizičnih skupin,« je poudarila. »Tudi šole bomo vzdrževali odprte s tem, da bodo osebje v šolah in družine učencev cepljeni,« je dodala.
