Medtem ko v šentflorjanski javnosti vsi vedo, koliko si zdravniki zaslužijo in kakšno zdravstvo bi morali imeti, večina zdravnikov tiho in zavzeto dela in skrbi, da smo Slovenci in Slovenke še vedno deležni zdravstvene oskrbe, s kakršno se lahko pohvalijo le najboljše zdravstvene ustanove na svetu. Pretekli teden je Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor oziroma njihov oddelek za torakalno kirurgijo obiskal svetovno znani španski kirurg Diego Gonzalez Rivas, začetnik sodobnega načina izvajanja operacij v prsih, ki ne zahtevajo odprtja celotnega prsnega koša, ampak potekajo zgolj skozi majhno zarezo. Kot nam je slavni kirurg povedal v pogovoru, ki smo ga z njim opravili ob njegovem že tretjem obisku Slovenije, gre za videotorakoskopsko tehniko (VATS), minimalno invazivno tehniko operacije prsnega koša oziroma pljuč. To pomeni, da operacijo opravijo s pomočjo posebnih kirurških pripomočkov in kamere. Okrevanje je zato znatno hitrejše kot pri običajnih, bolj agresivnih in invazivnih operacijah, pri katerih je treba odpreti cel prsni koš. Telo se hitreje celi in okrevanje je hitrejše, bolečin je manj in čas hospitalizacije je znatno krajši.
Velik napredek za manj bolečin
Preden je Diego Gonzalez Rivas razvil novo tehniko, so se VATS-posegi izvajali s tremi ali štirimi rezi v predelu prsnega koša, zdaj pa je dovolj že en sam rez, dolg dva ali tri centimetre, zato lahko nekateri bolniki bolnišnico zapustijo že naslednji dan po posegu. Kot nam pove dr. Gonzalez Rivas, sodobna tehnologija omogoča, da pri posegih že uporabljajo robote, brezžične kamere in posebne magnetne instrumente. »Ti omogočajo, da v prsni koš vstavimo le del instrumenta, upravljamo pa ga z rokami z zunanje strani,« pojasni.
Njegov največji dosežek
Čeprav mu je nova tehnika prislužila številna priznanja in ugled med kolegi z vsega sveta, dr. Gonzalez Rivas meni, da ne gre za njegov največji dosežek. »Najbolj relevanten dosežek ni v tem, da sem iznašel ta minimalno invazivni pristop k operacijam, temveč da sem prepotoval skoraj ves svet in omogočil, da je postopek izjemno razširjen in da število tako opravljenih operacij narašča iz dneva v dan. Mislim, da je to najtežji del. Potovati po vsem svetu in izobraziti zdravnike, da lahko postopek izvedejo sami, tudi če nimajo potrebne opreme in sredstev. Gre za velike izzive, saj bolnišnice po svetu delujejo na zelo različnih ravneh.«
Tesne vezi s Slovenijo
Pot ga je že večkrat pripeljala v Slovenijo, še pred njegovim prvim obiskom pa sta se pri njem že izobraževala dr. Tomaž Štupnik, vodja Kliničnega oddelka za torakalno kirurgijo UKC Ljubljana, in dr. Goran Gačevski iz UKC Maribor, ki sta metodo VATS z enim rezom v slovenske operacijske dvorane pripeljala že pred leti. Dr. Gačevski je dr. Gonzaleza Rivasa gostil tudi tokrat, skupaj sta opravila dve operaciji, španski kirurg pa je izvedel tudi intenzivno izobraževanje za slovenske kirurge. »Tokrat sem pokazal nekaj trikov, s katerimi je lažje obvladovati težje primere. Pri prvem pacientu sva opravila lobektomijo (odstranitev pljučnega režnja) zaradi raka pljuč, pri drugem pa timektomijo (odstranitev priželjca) zaradi miastenije gravis. Obe operaciji sta uspeli in pacienta se počutita dobro,« je svoje tokratno delo v Sloveniji opisal dr. Gonzalez Rivas. Povedal nam je, da se lahko po njegovi oceni naše bolnišnice in zdravniki primerjajo z najboljšimi na svetu. »Morda bi lahko posodobili nekatere instrumente, a v osnovi so bolnišnice in operacijske sobe primerljive z vsemi najboljšimi svetovnimi bolnišnicami. Razlik v resnici ni,« nam je zaupal.
Noro življenje slavnega kirurga
Obisk v Sloveniji je bil del njegove intenzivne turneje, na kateri je v zgolj 11 dneh obiskal Turčijo, Makedonijo, Albanijo, Srbijo, Bosno, Slovenijo in Švico. V svoji bogati karieri je predaval in izobraževal kirurge že v večini svetovnih držav. Kot pravi, gre za »noro« življenje, zaradi katerega se je odpovedal tako prostemu času kot zasebnemu življenju, a da mu je tako všeč. »Ko sem na primer v Sloveniji in končamo predavanja in obiščemo paciente, ki lepo okrevajo, ter vidim zadovoljne obraze kirurgov zaradi novopridobljenih znanj in veščin, vem, da je to najpomembnejše. To me žene k napredku,« je še zadnje, kar nam sporoči na poti med operacijsko sobo in letališčem v Turčiji.