Tako so strokovnjaki v sredo govorili opodročju vodooskrbe in ravnanja z odpadno vodo, danes (četrtek) o ravnanju z odpadki za dosegu okoljskih ciljev, medtem ko bo jutri (petek) govora o financiranju komunalne infrastrukture iz evropskih skladov.
Sežiganje ali kako drugače?
O energetski izrabi odpadkov v EU je govoril dr. Filip Kokalj s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Po njegovem mnenju je glede sežiga odpadkov še veliko neizkoriščenih možnosti, saj imamo v Sloveniji le eno sežigalnico, in sicer v Celju, po zaslugi katere imajo prebivalci cenejše ogrevanje in nižje stroške ravnanja z odpadki. V Evropi je takšnih sežigalnic več kot petsto, zato so se udeleženci predavanja upravičeno vprašali, zakaj pri nas ne naredimo koraka naprej. »V javnosti velja miselnost, da recikliranje in energetska izraba odpadkov nimata nič skupnega. A to ne drži, statistika in mednarodne raziskave kažejo, da gresta v Evropi z roko v roki. Tam, kjer se povečuje predelava odpadkov, se povečuje tudi njihova energetska izraba.« Žal sežig odpadkov v javnosti ni priljubljen izraz, zato nekateri včasih raje govorijo o naprednejših postopkih, a po besedah predavatelja je na koncu to še vedno sežigalnica. Kljub tem prizadevanjem za zmanjševanje količin komunalnih odpadkov jih je v Evropi vedno več. Ob tem je zanimivo, da je največ sežigalnic odpadkov v državah z visokim bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca,« je povedal Kokalj.
Simon Franko iz BASF Adriatic je predstavil kemično recikliranje odpadkov kot del krožnega gospodarstva. Plastični odpadki so danes ena največjih skrbi človeštva, saj se z njimi srečujemo na vsakem koraku v različnih oblikah. Letno konča v morju osem milijonov ton plastike. Sežig po njegovem mnenju ni ustrezna rešitev, saj ne rešuje izpustov ogljikovega dioksida. Kot je dejal, je plastika razgradljiv material, žal pa trenutno ni na voljo dovolj zmogljivosti in tehnologij ter poguma za razgradnjo nekaterih vrst plastike in tudi stroškovni vidik je pri tem pomemben. A po njegovem mnenju se tudi na tem področju stvari spreminjajo in izboljšujejo. »V prihodnje plastike ne bo manj, ampak več, enako tudi tovrstnih odpadkov. Če ne bomo nič naredili, se bomo zadušili v njih.«
O digitalnem kavcijskem sistemu za zbiranje plastenk kot orodju proizvajalčeve razširjene odgovornosti je govorila Michaela Heigl iz podjetja Digi Cycle. Pri nas je govora o uvedbi klasičnega kavcijskega sistema, o katerem so mnenja deljena, medtem ko v številnih državah v Evropi že razvijajo digitalni kavcijski sistem. Uporabnik v tem primeru izkorišča že obstoječo komunalno infrastrukturo in prav tako prejme povrnjeno kavcijo za pravilno ravnanje z embalažo.
