Bobo

Med študenti Biotehniške fakultete (BF) v Ljubljani je završalo, ko so konec septembra izvedeli, da je vodstvo fakultete lastnike konj v Krumperku obvestilo, da morajo svoje štirinožne prijatelje s posestva odpeljati najpozneje do 31. oktobra. Sledilo je uradno obvestilo, da se Pedagoško raziskovalni center za konjerejo Krumperk 31. oktobra dokončno zapira.

Zakaj ukinitev, je zanimalo študente in podpisnike peticije proti zaprtju centra, ki so čustveno vpeti v dogajanje v Krumperku, zakaj takšna odločitev, je zanimalo tudi nas, ki primer motrimo z razdalje in domnevno objektivno.

Konji na dražbo

S peticijo proti ukinitvi konjereje v Krumperku

Denacionalizacija in neperspektivnost konjeniške dejavnosti

»Glavni razlog za ukinitev je postopek denacionalizacije, ki se je v delu, ki se nanaša na zemljišča okrog Krumperka, že zaključil v korist upravičenca,« sta nas razsvetlili prodekanja Biotehniške fakultete za gospodarske zadeve Mojca Golobič in predstojnica oddelka za zootehniko na isti fakulteti Tatjana Pirman. Nič drugače ne bo s hlevi in jahališči, domnevata, prevladala bo torej neizprosna lastninska pravica. Ker pa se v Krumperku odvija le zelo majhen del pedagoških in raziskovalnih dejavnosti, so na BF ocenili, da »konjeniška dejavnost v tej obliki in na tej lokaciji ni perspektivna.«

Velika škoda? Del predmetov pri zunanjih partnerjih, jahanje odpade

Podpisniki peticije menijo, da bo z ukinitvijo centra narejena velika škoda, saj da gre za edini center za konjerejo, kjer imajo študenti možnost opravljati študentsko prakso, vaje in športno vzgojo. Vodstvo BF jim posredno odgovarja, da bodo ta del predmetov prihodnje izvajali pri zunanjih partnerjih, delno pa v prostorih fakultete. »Del opreme, ki ni strogo vezana na lokacijo Krumperk, bomo zadržali in še naprej uporabljali pri pedagoškem delu. Z nekaterimi zunanjimi izvajalci smo povezani v okviru raziskovalnih projektov ali strokovnih nalog, ki jih izvajamo na Oddelku, in nam bodo omogočili nadaljnjo izvedbo pedagoškega procesa,« sta pojasnili Pirman in Golobič.

Spremembe pa so z urnika že v letošnjem šolskem letu odnesle predmet jahanje v okviru športne vzgoje in jahanje kot obštudijsko dejavnost.

Ukrep vlade

Direktor Darsa: Podražitve vinjet nimamo v programu

Kaj pa konji?

Študente zelo skrbi, kaj se bo zgodilo s konji, ki se na krumperških travnikih pasejo že skoraj vso svoje življenje. Nasprotujejo nameri, da bi se jih prodalo na dražbi in se jim, kot so zapisali v peticiji, »odvzelo njihov ljubeč, varen in skrben dom«.

Toda prav to se bo zgodilo. Konje bodo prodali na dražbi. V igri je denar. Ali z besedami vodstva BF. »Ker je fakulteta proračunski uporabnik, mora pridobiti najboljšo ponudbo, kar je najlažje in najbolj transparentno izvesti prek javne dražbe. Fakulteta bo pri tem postavila pogoje za dražitelje, s katerimi bomo zagotovili čim večjo dobrobit konj pri novih lastnikih.«

Odpira mnoga vrata

Slovenski potni list med najmočnejšimi v svetu

Podpora ne bo dovolj, osnovno poslanstvo fakultete ni konjereja

Predstavnica prvih letnikov študija Kmetijstvo – živinoreja Eva Hribar nam je povedala, da prihaja podpora proti ukinitvi konjeniškega centra »z vseh koncev Slovenije«. »Pišejo nam in nas podpirajo tako tisti, ki so prav na Krumperku naredili svoje prve korake v svet konjeništva, kot tudi številni posamezniki, ki jim je iskreno mar za dobrobit konj. Posebej smo hvaležni za podporo zaposlene Eve Žitnik, ki se skupaj z nami bori za lipicance Tinko, Edija, Zvezdico, Canisso, Torota, Savota in Tajso,« je povedala Eva Hribar.

Tako obsežen odziv je presenetil tudi vodstvo BF, ki pa vztraja pri zaprtju centra. »Fakulteta je v prvi vrsti zadolžena za pedagoško in raziskovalno delo, vse druge aktivnosti pa morajo to osnovno poslanstvo podpirati in ne smejo finančno obremenjevati pedagoškega procesa – kar se je v primeru Krumperka v zadnjih letih že dogajalo. Tudi če bi se odločili dejavnost ohraniti, bi to lahko bilo le do zaključka denacionalizacijskega postopka. Upamo, da bo prizadeta javnost razumela te argumente.«