Profimedia

Trg dela se spreminja hitreje kot kadarkoli doslej. Tehnologija, avtomatizacija, umetna inteligenca (UI) in spremembe v gospodarstvu že danes spreminjajo poklice, kot jih poznamo in mnogi se upravičeno bojijo, ali bodo čez 10 let še imeli kje delati.  

 »Dela ne bo zmanjkalo – bo pa drugačno,« je pred nedavnim pojasnil ustanovitelj Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) Klaus Schwab, in opozoril: »Prilagodljivost in učenje novih veščin bosta ključnega pomena.«

Katera dela so ogrožena?

Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) (2023) je skoraj 27 % delovnih mest v Evropi visoko izpostavljenih avtomatizaciji, še dodatnih 46 % pa bo deležnih bistvenih sprememb v naravi dela. To pomeni, da bodo mnoga ponavljajoča se opravila prevzeli stroji – zlasti v industriji, logistiki, administraciji in osnovnih storitvah.

Zahtevni časi naj bi se tako obetali poklicem v administraciji (vnos podatkov, osnovna podpora strankam), proizvodnji brez dodane vrednosti (sestavljanje, pakiranje) ter enostavnim storitvam (blagajničarji, receptorji, vozniki ipd.). Presežek je predviden tudi pri arhitektih, grafičnih in multimedijskih oblikovalcih, filozofih, umetniških ustvarjalcih in fotografih.

Profimedia

Na katere poklice velja staviti v naslednjih nekaj letih?

Na drugi strani imamo poklice, ki jih že primanjkuje, podoben trend pa je pričakovati tudi v prihodnjih letih. WEF je v poročilu Future of Jobs 2023 izpostavil, da bodo delodajalci v prihodnjem desetletju najbolj iskali profile, povezane z analizo podatkov, tehnologijo, trajnostjo in oskrbo ljudi. Delo na daljavo in fleksibilne oblike sodelovanja bodo spremenili dinamiko zaposlovanja, ključno pa bo, da bo vsak prevzel lastno odgovornost in pobudo.

Med najbolj perspektivna področja zaposlovanja do leta 2035 naj bi tako sodila zdravstvo in oskrba (medicinske sestre, oskrbovalci, terapevti in delavci v duševnem zdravju), zeleni poklici (inženirji za obnovljive vire, svetovalci za trajnostno upravljanje, okoljski analitiki), strokovnjaki za umetno inteligenco in podatkovno znanost (AI inženir, specialist za strojno učenje, podatkovni analitiki), ustvarjalci vsebin in komunikacijski strokovnjaki (novinarji, snovalci vsebin, oblikovalci in drugi kreativni poklici, ki zahtevajo veliko mero čustvene inteligence), ter učitelji, mentorji in trenerji, ki znajo predajati znanje na fleksibilen, digitalno podprt način.

Izjemno iskani naj bi v naslednjih letih bili tudi strokovnjaki za zaščito podatkov, inženirji programske opreme, arhitekti računalniških omrežij, ter poklici s področja financ in poslovanja: finančni direktorji (CFOs), aktuarji, finančni revizorji, analitiki operacijskih raziskav ter inženirji industrijskih obratov.

Profimedia

Kakšni pa bodo poklici prihodnosti?

Hiter porast aplikacij UI bo vsekakor spremenil načine, na katere opravljamo številna dela in do določene mere zmanjšal potrebe po človeškem delu. A to nikakor ne pomeni, da bo UI v celoti nadomestila človeško delo. Zavedati se moramo, da (v obliki, kot jo poznamo zaenkrat) služi kot orodje za izboljšanje učinkovitosti in produktivnosti, ne pa kot popolna zamenjava človeške delovne sile.

UI, ki je pravzaprav povsem primerljiva z industrijsko revolucijo in vzponom interneta, naj bi torej služila kot neke vrste 'pospeševalnik' razvoja izdelkov in storitev, da se lahko človeški delavci osredotočijo na pomembne inovacije.

Poleg tega tudi v svetu tehnologije še vedno ostajajo globoko človeške veščine nepogrešljive. Strokovnjaki iz Harvard Business Review poudarjajo, da so kompleksno odločanje, empatija, etika in kreativnost elementi, ki jih umetna inteligenca (vsaj za zdaj) ne more uspešno ponoviti. Prav zato so poklici, kjer je ključna čustvena inteligenca (vodenje, svetovanje, delo z ljudmi), bolj odporni na avtomatizacijo kot tisti, ki zahtevajo le ponavljanje ali obdelavo podatkov.

Profimedia

Vedno je pravi čas za nova znanja in izkušnje

Namesto da bi se bali sprememb, je torej pomembno, da se prilagodimo in izkoristimo prednosti, ki jih prinašajo nove tehnologije. Poklici prihodnosti prinašajo vznemirljive priložnosti za tiste, ki so pripravljeni na spremembe in nenehno učenje. Na Slovenski kadrovski zvezi poudarjajo, da sta potrebna nadaljnja prilagoditev kurikuluma in večji poudarek na praktičnih izkušnjah ter sodelovanju z industrijo, da bi popolnoma podprli hitro rastoče panoge. 

Ključno je torej, da ostanemo odprti za nove ideje in se nenehno izobražujemo. Spletni tečaji, delavnice in konference so odlični načini za pridobivanje novih znanj in veščin, razmisliti velja morda tudi o spremembi poklica oziroma prekvalifikaciji, ki jo omogočajo številne izobraževalne ustanove.

Razvijati velja tako tehnične (npr. digitalna pismenost, analitika) kot mehke veščine (komunikacija, reševanje problemov), saj je oboje ključno za uspeh v poklicih prihodnosti.

Čeprav se lahko prihodnost zdi negotova, prinaša tudi številne priložnosti. Z vlaganjem v svoje znanje, prilagodljivostjo in odprtostjo za nove tehnologije lahko ostanemo (ali postanemo) del prihodnosti dela – ne glede na starost ali preteklo izobrazbo.

Profimedia