Rodnost se je prepolovila, kaj to pomeni za penzije
V Sloveniji je okoli 535 tisoč upokojencev. In manj kot milijon davkoplačevalcev. Od teh je kar 150 tisoč tujcev.
Račun. Leta 1980 se je v Sloveniji zadnjič rodilo 30 tisoč otrok, kar še zagotavlja enostavno obnavljanje prebivalstva. Do danes se je rodnost – ob manjših nihanjih – domala prepolovila. Natančneje, lani se je v Sloveniji rodilo le še 16.700 otrok. Mame, rojene omenjenega leta 1980, so svoje reprodukcijsko poslanstvo opravile, generacije za njimi pa so premajhne, da bi ga lahko. Četudi prištejemo priseljenke – lani so rodile okoli 3.000 otrok – se račun ne izide.
V Sloveniji je okoli 535 tisoč upokojencev. In manj kot milijon davkoplačevalcev. Od teh je kar 150 tisoč tujcev. Vsak šesti. Me prav zanima, ali kdaj tisti, ki se radi zbirajo pred enim ali drugim vsevednim slovenskim gurujem in vpijejo proti priseljencem, pomislijo na to, da bi njihov izgon znižal tudi njihove penzije!? Svojega podmladka nimamo dovolj, država pa ni dovolj bogata, da bi zajemala iz druge malhe. Izjemoma se kak drobiž najde pred vsakimi volitvami. Politiki vedo, da so upokojenci daleč najzvestejši volivci.
Pa saj ne gre le za penzije. Sistem se nenehno prilagaja upadu števila otrok. Čeprav se v srednje šole vpisujejo otroci zadnjih močnih generacij – 30 tisoč letno jih nikoli več ne bo – vseh prostih mest že zdaj ne more zapolniti. Pa je to le ena težava. Druga, za posameznika pomembnejša, je pogled v prihodnost.
Imam vnuka gimnazijca. Takega, ki ga ob šoli zanima še kaj. Najprej in najbolj šport. A neko popoldne je tako mimogrede navrgel, da bo v prihodnje bolj pozoren na ocene. Da bo, ko pride čas, imel več možnosti pri izbiri študija. Ker kaj pa on danes ve, kakšno znanje in kakšna izobrazba bo v prihodnosti potrebna za delo in poklice. Kdo ve, katero znanje bo aktualno čez leta. Morda desetletja. Prav res, dilema, ki je moja generacija ni imela. Še za časa njegovega očeta se je vedelo: ekonomija, jeziki, pravo, medicina, novinarstvo … Danes pa … Že dolgo ni dovolj času slediti, treba ga je predvideti. Priznam, niti vprašati ga nisem znala, kaj pričakuje. Še tistega … ah, bo že kako, nisem bleknila. Sem pa, tako sama pri sebi, pomislila, ali kdo danes še vidi prihodnost v novinarstvu!?
Sem poguglala. Katedra za novinarstvo je še. Dvomim pa, da se jih, kot v mojih časih, v največji predavalnici gnete sto in več. Vsi smo dobili službo. In večina nas je v branži dočakala penzijo. Ujeli smo zlate čase. Polne izzivov, velikih sprememb in preizkušenj. Samo nekaj mlajši kolegi so že doživljali privatizacijo, odpuščanje, pošiljanje na zavod za zaposlovanje … In kot berem, nismo daleč od zatona. Lastniki Dela bi obdržali donosne nepremičnine, novinarjem bi prostore oddajali, časopis pa prepustili trgu. Genialno, res. Čakam, da bo neki ravnatelj s tremi kameradi prevzel šolo, učiteljem pa ponudil možnost, da jo tržijo. Kdo da več!? Res je, marsikaj smo imeli v »moji deželi« Sloveniji. Zdaj imajo veliko tega NAŠEGA samo nekateri.
A mediji so pomembni. Še vedno. Bolj negotovi so časi, bolj to drži. Po drugi strani pa, bi mediji rešili ljudi v Gazi? Saj Izrael jih le 15 minut pred napadom obvesti, da jih bo pobil. In pomemben del sveta še kar molči. Nori Trump, pobesneli Putin in izmuzljivi Ši se bratijo, »naši« von der Leyen in EU pa vedno bolj izgubljeni.
A Slovenci se ne damo. Imeli smo poroko leta, ideje za referendume in interpelacije dežujejo. Slednjih je bilo samo v tem mandatu že 12! Ja in? Nič. Glavno je, da čas mine. Naslednji v vrsti je Maljevac s »svojo« dolgotrajno oskrbo. Po mnenju pristojnih neobstoječo, če njega vprašate, pa naravnost fenomenalno. Drži, glede na vse nam gre v Sloveniji zelo dobro. Dokler se ne bo ustavilo.
Kot se je na cestah.
Kolumna je objavljena v reviji Jana, št. 37, 16. september 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
