Arhiv Svet24

In bog ne daj, da v kakšni družbi pojamraš, da te vse boli, da je danes težak dan in da se ti vrti v glavi! Velika večina te začne mrko gledati izpod čela in bolje zate, da utihneš, da ti kdo v betico ne vrže palice za nordijsko hojo, ki je za nekatere že podaljšek roke. Kajti trenirati je treba nenehno, če ne, mišična masa vidno propada! In boš lahko že pri devetdesetih na vozičku! V zapisanem je malce šale, prav veliko pa ne, žal.

Danes sem zelo zgodaj vstala, ob štirih zjutraj. Imela sem obveznosti, dežurala sem na enem od prostovoljnih telefonov, kjer se pogovarjam z ljudmi v stiski. Prostovoljno seveda, ker me to delo notranje bogati. Tisto »zgodaj vstala« sem napisala zaradi lepšega, saj skoraj vsak dan vstanem zgodaj, ker preprosto ne morem spati. To paše k »čisti jebi«.

Novice

Ganljiva izpoved srčne mame Tine Gaber Golob

Ulice so prazne, s skuterjem sem hitro na lokaciji. Za vstop v stavbo moram odtipkati kodo. Stojim pred poslopjem, kjer imamo prostore, in topo buljim v številčnico. Ne morem se spomniti kode! Vse sem že poskusila, vsak poskus je neuspešen. Kljub jutranji svežini se začnem potiti, kot da je najmanj 40 stopinj! Koga naj pokličem tako rekoč sredi noči? Tudi predhodniku, ki čaka na zamenjavo, ne morem sporočiti, da sem pred vhodnimi vrati. Nekje izbrskam neko cifro in molim, da me kolegica prostovoljka ne bo nahrulila zaradi zgodnjega klica. Imam srečo, bila je zelo prijazna, povedala mi je kodo in lahko sem vstopila. In povem vam, da sem nekajkrat odtipkala prave številke, samo kaj, ko imam rajši zvezdico kot pa lojtro …

K sreči neljubi dogodek ni zelo vplival name in sem se res lahko posvetila klicateljem v stiski.

Prejšnji večer sem se s prijateljico dogovorila, da se po opravljenem prostovoljstvu oglasim pri njej na kavi. Kar sem seveda do naslednjega dne že pozabila in mi je šele popoldne šinilo v glavo, da sva bili dogovorjeni. Vsa poparjena pokličem prijateljico in ji stoično povem, da sem pač pozabila na najin randi. Bojim se, da bi tole pozabljanje postalo kar stalnica. In ne silite me, prosim, naj si take stvari zabeležim v telefon, ker si jih ne bom. Jaz sem še analogna. In taka bom tudi umrla. Zanalašč!

Proti večeru me pokliče dober prijatelj, ki mi je še nedavno pripovedoval o osvojenih trofejah (vklopite domišljijo, o kakšnih trofejah je tekla beseda!), debatirala sva o smislu življenja in se včasih tako režala, da sva se držala za trebuh, vsak na svojem telefonu, saj sva doma vsak na svojem koncu države. Pa danes? »Grem k zdravniku, se mi tako v glavi vrti, ne vem, kaj mi je,« mi začne tožiti takoj, ko se oglasim. Če to ni za znoret!

Novice

Ženske so narejene za to, da spreminjajo svet!

Zvečer sem utrujena kot turška fana, od vseh »zdravih« Rožnikov, telovadb pri oranžnih in pohodov po Poti spominov in tovarištva. Vmes zvlečem vso zdravo zelenjavo z bližnje tržnice, skuham, ne samo zase, ampak tudi za zeta in vnukinjo, ki živita v bližini, hči je odsotna, potrebuje počitek in se gre v miru in tišini oljkarico na slovenski obali. Po napornem in dolgem dnevu se komaj privlečem do kavča in prižgem televizijo. Nič pametnega ni na programu, pri poročilih pa tako ali tako »živčnega fašem«. Pa še vidim bolj slabo čez svoj napihnjeni trebuh, ki burno odreagira na vsako hrano, ki mu jo ponudim. Hvala bogu, da živim sama. O tem ne bom podrobneje pisala, ker se ne spodobi, povem pa, da trebuh boli za znoret, okna pa imam na široko odprta. Skratka, čista jeba!

Jeseni odhajam v ljubo mi Indijo. Moja indijska prijateljica ima podobne starostne težave in potožila mi je, da noče nikogar obremenjevati z njimi, zato o tem skorajda ne govori. Ker je njena mladina tudi ne posluša oziroma jo samo z enim ušesom. Pa ne vsak dan, to bi bilo že preveč.

Zato skleneva, da bova, ko pridem, vsak dan, ampak res vsak dan tarnali in si pripovedovali o svojih težavah, o bolečih kosteh, o tem, kako nama gre vse na živce, o pozabljivosti, o uhajanju urina in … Tri mesece, vsak dan! Jamranje bova pripeljali do popolnosti in ob tem strašno uživali. Tako!

Prispevek iz rubrike OB ROBU je objavljen v reviji Jana, št. 36, 9. september 2025.

revija Jana