Obrtniki, mojstri in serviserji, ki so bili nekoč temelj lokalnega gospodarstva, postajajo vse redkejši, skoraj že eksotični. Zakaj je tako?

Obrtni poklici so dolgo veljali za varno izbiro. Mojster je bil spoštovan član skupnosti, njegovo znanje pa se je prenašalo iz roda v rod. Številke pa danes kažejo drugače: trend zanimanja za tehnične poklice upada, vpis na srednje poklicne šole v regiji stagnira ali celo pada, mnogi starejši obrtniki pa zapirajo delavnice, ker nimajo naslednikov.

Mladi niso potrpežljivi

"Mladi nimajo potrpežljivosti niti zanimanja, zato jih je težko pripraviti do tega. Iščejo takojšnjo rešitev težave, ki pa pri tem delu velikokrat ni možna," pove Peter Vesel, samostojni serviser iz okolice Cerknice. "Ni dovolj, da je mojster samo dober serviser, treba je znati komunicirati. Vsi bi radi hitre rešitve, ampak pri tem delu ni skoraj nič narejeno hitro. Treba je uporabljati roke, zasloni ne pomagajo."

Med najbolj iskane poklice spadajo serviserji vodovodnih ali plinskih inštalacij, elektroinštalaterji, elektromehaniki, varilci in strugarji. V gradbeništvu primanjkuje zidarjev, tesarjev in betonerjev. Pogrešajo tudi kovinske tehnike in ključavničarje, saj je za vse to treba imeti strojno znanje. Obrtniki, ki izdelujejo stavbno pohištvo (okna, vrata), ne dobijo vgrajevalcev stavbnega pohištva. Zaradi pomanjkanja mojstrov in obrtnikov se zato podaljšajo tudi čakalne dobe. Serviserji in mojstri so velikokrat preobremenjeni, to pa vpliva tudi na hitrost izvedbe del.

Prezrti poklici

Razlogi za takšno stanje so kompleksni. Družben pogled na poklicno izobraževanje je marsikje negativen. V javnem diskurzu so poklici, ki zahtevajo fizično delo, prezrti ali podcenjeni, kljub temu da so ključnega pomena za vsakodnevno delovanje skupnosti. Poleg tega mojstri poročajo tudi o drugih težavah. Ljudje aparatov in opreme ne želijo metati proč, saj so vajeni uporabe določene vrste izdelka. Težave so tudi finančne narave, saj je plačilo zelo nizko. Kot nam je povedal serviser Peter Vesel, veliko stvari naredi iz dobre volje in za dušo, na to delo ne gleda z vidika zaslužka. "To delo je treba imeti rad. Ljudem pomagam, ker nimajo drugega, ki bi jim lahko pomagal. Pri tem pa je še verižna reakcija drugih stvari, saj je treba na primer neki stroj, ki potrebuje popravilo, potegniti ven, če je pritrjen. Potem ga je treba razstaviti, da se ugotovi, kje je težava. Material je prav tako drag in ga je včasih zelo težko dobiti, podobno je z rezervnimi deli," dodaja Vesel.

Redki obrtniki na Notranjskem

Notranjsko-primorska regija je zaradi svoje lege bolj občutljiva. Velike oddaljenosti med kraji in redkejša poseljenost pomenijo, da so obrtniki v manjših vaseh tako rekoč izginili. Stanovalci tako čakajo tudi po več tednov na osnovna popravila, pogosto pa morajo mojstre iskati daleč izven regije. Tudi podjetja niso imuna na krizo. Težko je širiti dejavnost, ker je pomanjkanje kadra preveliko. Ljudje se vedno bolj selijo, mladi pa perspektive v teh poklicih običajno ne vidijo.

Sekretarka z območne obrtne zbornice Postojna Irena Dolgan je za Svet24 povedala, da pomanjkanje mojstrov in kadra v deficitarnih poklicih opažajo že več let. "Da bo do tega prišlo, so na Obrtni zbornici Slovenije že opozarjali, vendar ni bilo posluha. Vsako leto OZS na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju organizira Ulico obrti, kjer so predstavljeni deficitarni poklici in vajeništvo za osnovnošolce. Tudi na območnih zbornicah so organizirali promocijo poklicev," dodaja Dolgan.

Veliko povpraševanja

Povpraševanja je veliko, vendar morajo člani delo odklanjati, ker ne dobijo ustreznega kadra za zaposlitev. Zaradi tega so na primer avtoserviserji skrajšali delovni čas, za zamenjavo pnevmatik pa se je treba naročiti. Pomemben razlog je tudi staranje in upokojevanje obrtnikov. Mladi se za te poklice ne zanimajo, pa tudi vajeniških mest je premalo. Dolgan sicer opaža, da se je v zadnjem času trend nekoliko obrnil in se otroci vpisujejo na poklicne šole. Starostna struktura obrtnikov, ki opravljajo deficitarne poklice, je 45 let in več.

Pixabay

Določeni poklici se z upokojitvami ukinjajo, predvsem stari poklici, denimo kovač ali mizar. "Za poklice, ki jih primanjkuje, se največkrat odločajo otroci obrtnikov, ki že kot majhni pomagajo v delavnicah in se odločijo, da bodo nadaljevali družinsko tradicijo. Se pa zadnje čase veliko mladih odloča za poklic frizerja, kozmetičarja, pedikerja, fizioterapevta," nam je povedala Dolgan.

Podobno meni tudi Silva Šivec iz Območne obrtno-podjetniške zbornice Cerknica. "Poklici so cenjeni in iskani, ker so potrebni in brez njih ne gre. Določenega rokodelskega znanja tudi v bodoče nikoli ne bo nadomestila robotika." Izpostavlja, da je na voljo prek 50 mojstrskih izpitov. Pogoj za udeležbo je triletna končana poklicna šola, to pa je velikokrat težava, saj se srečujejo s posamezniki z nedokončanimi poklicnimi in srednjimi šolami, ki pridobijo potrebne delovne izkušnje in visok nivo znanja v neki obrti. Žal pa ne morejo opravljati mojstrskega izpita, ker niso zaključili poklicne šole, kar je osnovni pogoj.