© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Zdravila škodujejo črevesju še več let po prenehanju jemanja


T. D.
17. 11. 2025, 05.54
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Znanstveniki so ugotovili, da lahko zdravila, tudi antidepresivi in pomirjevala, trajno porušijo ravnovesje v črevesju – učinki vztrajajo še leta po terapiji.

Prebava, črevesje
Profimedia
Zdravila lahko neopazno preoblikujejo notranji svet črevesja in njegovo ravnovesje.

Nova obsežna raziskava estonskih znanstvenikov razkriva, da zdravila, ki smo jih jemali pred leti, še vedno vplivajo na naš črevesni mikrobiom. Učinki niso omejeni le na antibiotike – celo antidepresivi, zdravila za zniževanje krvnega tlaka in pomirjevala puščajo trajne spremembe v sestavi bakterij, ki prebivajo v našem črevesju.

Dolgotrajni vpliv zdravil na mikrobiom

Raziskovalci Inštituta za genomiko Univerze v Tartuju so analizirali vzorce blata in podatke o predpisanih zdravilih več kot 2500 udeležencev estonske biobanke. Njihova analiza je pokazala, da je večina proučevanih zdravil povezana z opaznimi spremembami v mikrobiomu, pri številnih pa so učinki vztrajali še več let po prenehanju jemanja.

»Večina raziskav mikrobioma upošteva le zdravila, ki jih posameznik trenutno jemlje, vendar naši rezultati kažejo, da je tudi pretekla terapija presenetljivo močan dejavnik pri razumevanju individualnih razlik v mikrobiomu,« pojasnjuje dr. Oliver Aasmets, glavni avtor študije, objavljene v reviji mSystems.

Preberite še

Ne gre le za antibiotike

Čeprav so antibiotiki znani po svojem vplivu na črevesne bakterije, so raziskovalci ugotovili, da imajo pomembne učinke tudi druge skupine zdravil. Antidepresivi, beta blokatorji, zaviralci protonske črpalke (zdravila za želodčno kislino) in benzodiazepini (pomirjevala) so vsi puščali svoj »mikrobni podpis«.

Presenetljivo so bili učinki benzodiazepinov – zdravil, ki se pogosto uporabljajo za zdravljenje tesnobe in nespečnosti – primerljivi z učinki širokospektralnih antibiotikov. Poleg tega so raziskovalci opazili, da imajo zdravila iz iste skupine, ki zdravijo enako bolezen, lahko zelo različne vplive na mikrobiom. Tako na primer diazepam in alprazolam nista imela enakega učinka na črevesne bakterije.

tableta
Profimedia
Vsaka tabletka pusti svoj odtis – tudi v občutljivem ekosistemu našega črevesja.

Potrjeni dolgoročni učinki

Pri delu udeležencev so znanstveniki več let po začetni analizi ponovno vzeli vzorce blata in ugotovili, da se ob začetku ali prenehanju jemanja določenih zdravil v mikrobiomu pojavijo predvidljive spremembe. To nakazuje vzročno-posledično povezavo med zdravili in mikrobnimi spremembami.

Čeprav je bilo v tej fazi število vzorcev majhno, so raziskovalci potrdili trajne učinke zaviralcev protonske črpalke, selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina (SSRI) ter nekaterih antibiotikov, kot so kombinirani penicilini in makrolidi.

»To je prva tako obsežna sistematična ocena dolgoročnih učinkov zdravil na mikrobiom, ki temelji na dejanskih zdravstvenih podatkih,« poudarja prof. Elin Org, soavtorica raziskave.

Zakaj je to pomembno?

Črevesni mikrobiom igra ključno vlogo pri zdravju – vpliva na presnovo, imunski sistem, razpoloženje in celo delovanje možganov. Če zdravila spreminjajo njegovo sestavo še dolgo po prenehanju jemanja, to odpira nova vprašanja o tem, kako pretekla terapija vpliva na tveganje za bolezni in odziv na prihodnja zdravljenja.

shutterstock_1289987812.jpg
Shutterstock
Črevesni mikrobiom ima osrednjo vlogo pri ohranjanju zdravja – sodeluje pri presnovi, uravnava imunski odziv, vpliva na razpoloženje in povezan je celo z delovanjem možganov.

Raziskovalci zato pozivajo zdravnike in znanstvenike, naj pri analizi mikrobioma ne upoštevajo le trenutne terapije, ampak tudi zgodovino jemanja zdravil. Ta bi lahko razložila del razlik, zaradi katerih nekateri posamezniki bolje reagirajo na zdravljenje ali pa pogosteje trpijo za kroničnimi prebavnimi težavami.

Nova smer za personalizirano medicino

Rezultati estonske raziskave nakazujejo, da bi morali prihodnji pristopi v personalizirani medicini vključevati tudi podatke o preteklih zdravilih. To bi lahko pomagalo pri razumevanju, zakaj se učinki zdravljenja med posamezniki razlikujejo – in kako črevesni mikrobiom sodeluje pri teh procesih.

Kot zaključuje prof. Elin Org: »Upamo, da bodo te ugotovitve spodbudile raziskovalce in zdravnike, da v prihodnje mikrobiomske podatke razlagajo v luči celotne terapevtske zgodovine posameznika.«

E-novice · Zdravje

Prijavite se na e-novice o zdravju in odkrijte nasvete za boljše počutje, vitalnost in ravnovesje.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.