Zaključuje se tabor Varstvo okolja Trebnje 2010





Občina Trebnje in dom Čebelica CŠOD sta za dijake in študente pripravila raziskovalni tabor z naslovom Varstvo okolja Trebnje 2010 - Vodni viri za razvoj samooskrbnega območja; začel se je v ponedeljek, zaključil pa se bo z današnjo predstavitvijo rezultatov na sklepni prireditvi ob 11. uri. S tem taborom sta organizatorja hoteli vzpodbuditi interes za aktivno preživljanje prostega časa mladine, sodelujoči pa so se urili v raziskovalni dejavnosti, razvijali ustvarjalnost, prepoznavali sposobnosti, poklicne interese in karierne smeri, kar bo doprineslo k njihovemu pozitivnemu osebnostnemu razvoju, pa tudi razvoju okolja. Namen tabora je bil udeležence in širšo javnost ozavestiti o možnostih iskanja pomena vodnih virov za razvoj samo oskrbnega območja in turizma.
"Zelo smo zadovoljni z odzivom, prišli so večinoma študenti z različnih slovenskih fakultet, nekaj je tudi dijakov. Vseh 35 je z velikim zanimanjem pristopilo k delu," je udeležence pohvalila vodja doma Čebelica in mentorica skupine za analizo vodnih virov Andreja Tomažin.
Voda, ki v naravi nenehno kroži, je naravna dobrina in je pogoj za življenje na Zemlji. Naši predniki so z njo ravnali gospodarno, zgradili so čudovite vodnjake, zbiralnike, luže in mlakuže, ki so jim olajšale vsakodnevno delo. Naloga ene izmed raziskovalnih skupin na taboru je bilo evidentiranje in fotografiranje te dediščine ter ugotavljanje možnosti za promocijske in turistične namene oziroma vključitev v samooskrbno območje. Hkrati so popisali zgodbe, reke in pregovore o vodnih virih.
Slovenija je bogata z vodami, čeprav niso enakomerno prostorsko razporejene. Vodne površine v Sloveniji pokrivajo okoli 272 km2, v geoloških enotah, ki lahko prevajajo in akumulirajo podzemno vodo, pa je okoli 50 m3/s dinamičnih zalog. Na taboru so evidentirali vodne vire s pomočjo najsodobnejšega GIS sistema. Na mestu vodnega vira so ugotavljali sestavo tal in poiskali možnosti za trajnostni dostop evidentiranih vodnih virov.
Na našem planetu je sladke vode le nekaj odstotkov, dostopne pa še precej manj. Poraba pitne ali sladke vode se je v zadnjih 100 letih povečala za šestkrat. Naraščanje števila prebivalstva in grožnja klimatskih sprememb lahko ob dosedanjem načinov uporabe vode pripelje do velike svetovne krize z vodo. Poleg tega naraščajo emisije nevarnih snovi v vode, in s tem vplivajo na poslabševanje njene kakovosti ter primernosti razpoložljivih vodnih virov za uporabo. Cilji dveh raziskovalnih skupin so bili seznaniti se z osnovnimi parametri vrednotenja kakovosti vodnih virov in monitoring. Udeleženci so proučili vpliv gospodinjskih, komunalnih in industrijskih odpadkov na vodne vire, ter spoznali način vzorčenja vode na terenu in določili potrebne parametre na odvzemnem mestu, hkrati pa določili fizikalne, kemijske in mikrobiološke parametre kakovosti vodnih virov.
Kmetijstvo je največji porabnik vode na zemeljski obli in porabi kar 70 odstotkov vseh aktiviranih vodnih virov. Problematika vode je povezana tako z živinorejo, še veliko bolj pa z rastlinsko pridelavo, kjer se srečujemo bodisi s potrebo po namakanju ali po osuševanju kmetijskih zemljišč. Ravno zaradi tega se so na taboru proučevali uporabo vodnih virov v kmetijstvu in kakovost tal. Udeleženci so razvijali metode gojitvenih namenov za boljšo izrabo padavin in ugotavljali potrebo po učinkovitosti in prilagoditvi alternativnih vodnih virov.
Ekoremediacija (ERM) je pojem, s katerim označujemo sposobnost samoočiščenja voda in delov okolja narave ter zaščito okolja. Z ekoremediacijskimi metodami zmanjšamo in odpravljamo posledice kmetijskega onesnaževanja, turizma, prometa, industrije, odlagališč in poselitve. S to tematiko se je ukvarjala posebna raziskovalna skupina.
Rezultate dela bodo udeleženci tabora podrobno predstavili v zborniku, ki bo izšel septembra, raziskovana območja v krajevnih skupnostih Čatež, Račje selo in Mirna pa bodo dobila mesto na posebnem interaktivnem zemljevidu, ki bo dostopen na medmrežju.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se