Arhiv Štajerskega Tednika

Velikih žog za sedenje, ki so poznane tudi pod imenom gimnastične, terapevtske ali švicarske žoge, so se domislili leta 1963 v Italiji. Sprva so jih uporabljali kot pripomoček pri fizioterapiji, kmalu pa so odkrili, da imajo številne blagodejne učinke tudi na drugih področjih. Claudia Beguš Mihelič z videmske osnovne šole jih je naštela: »Žoge krepijo vse mišične skupine, izboljšujejo splošno počutje, ravnotežje in telesno držo, koordinacijo gibov, omogočajo sedenje, poskakovanje, guganje in ležanje ter spodbujajo domišljijo.«

Ravnatelj videmske osnovne šole Robert Murko je pojasnil, da so nekaj žog poskusno naročili že lani jeseni ter jih preizkusili na strokovnih delavcih in učencih: »Ker smo opazili ugoden vpliv, se je vodstvo šole še pred novim letom odločilo za nabavo žog za vse razrede.« Zdaj imajo v vsakem oddelki po dve žogi, skupaj torej 40 žog. So različnih premerov, saj je velikost žoge treba prilagoditi starosti oz. višini uporabnikov. Cena posamezne žoge znaša od 8 do 15 evrov, odvisno od velikosti. Žoge na vseh treh lokacijah videmske šole uporabljajo le kot dodatek; še vedno prevladujejo klasični stoli.

Prvi stik z žogami je pri učencih povzročil kar nekaj evforije, je priznala Beguš Miheličeva: »Učenci so se jih dotikali, poskušali na njih sedeti, jih dvigovali, metali, si jih podajali, odbijali, si jih ogledovali in jih občudovali.« Učitelji so jim razložili, za kaj se take žoge uporabljajo, demonstrirali pravilno držo telesa pri sedenju in določili pravila uporabe žog. Vsak teden jih uporabljata po dva učenca v vsakem razredu, reditelja. Če morajo učenci v drugo učilnico, žoge preprosto vzamejo s seboj. Za uporabo žog pri pouku se je odločila večina videmskih učiteljev, nekateri pa žog ne želijo.

V Vidmu, Leskovcu in na Selih imajo kar nekaj učencev, ki so med poukom nemirni in jih je za delo treba dodatno motivirati – tudi z žogami.

Z nogo na gugalnici je pouk učinkovitejši

Preberite več v Štajerskem Tedniku