Arhiv Štajerskega Tednika

Prehranjevanje je ena izmed osnovnih človekovih bioloških potreb. Človek jesti mora, zato sta pridelava ter predelava hrane za trg en velik biznis, ki obrača milijarde evrov oz. dolarjev. Gre samo za to, koliko bodo mega korporacije in vsi posredniki v verigi do končnega potrošnika zaslužili, medtem ko jim je za zdravje potrošnikov malo mar. Število svetovne populacije se naglo povečuje, s tem se večajo potrebe po hrani. Da se je zagotovila zadostna hiperprodukcija surovin in živilskih produktov, so v rastlinski in mesni pridelavi že desetletja prisotni genski inženiring, intenzivna uporaba fitofarmacevtskih sredstev, hormonov, spodbujevalcev rasti, antibiotikov, nasičenih maščob, sladkorjev, sintetike … Gre za metode in snovi, ki za zdravje potrošnika predstavljajo tveganje. Kljub vsem standardom in predpisom, ki veljajo v kmetijstvu in živilskopredelovalni industriji, je nemogoče vedeti, kaj in od kod jemo. Pri tem ni izjema nobena hrana. Pod drobnogled smo tokrat vzeli svinjino, saj je doma pridelamo zelo malo. Večina je prihaja iz uvoza. Problem, ki lahko upravičeno vzbuja javno skrb, je ta, da v različnih državah (tudi evropskih) veljajo različni standardi reje in pridelave. Slovenija pa zbirnih podatkov o izvoru in poreklu mesa iz uvoza, ki se prodaja končnemu potrošniku, nima.

Nepopolne označbe, neresnični podatki, meso brez dokumentacije

Uprava za varno hrano ne vodi podatkov o poreklu mesa, ki se daje na trg

Preberite več v Štajerskem Tedniku