##IMAGE-3744273##

Nizke poletne vode so velika stiska za živi svet Krke in pritokov. Že tako nizke vode se na plitvinah segrejejo tudi do 30 °C. Klimatske spremembe iz leta v leto zaostrujejo razmere, saj se srednja letna temperatura vode vztrajno dviga, pretoki pa nižajo. Na odseku pri Kostanjevci na Krki že tako neugodno stanje rečne vode obremeni še upočasnjen tok preko uravnanega dela krakovske depresije.

Če temu dodamo še prebitek organske snovi, ki se vanjo steka iz kmetijskih površin in neurejene komunalne infrastrukture, potem imamo tu ekološko bombo. Njen aktivator je prevladujoča bakterijska razgradnja, ki lahko ponoči ob odsotnosti fotosinteze iz vode pobere ves kisik. Primanjkljaj je izrazit v talni plasti, kjer je kraljestvo mehkužcev. Med njimi sta najbolj opazni do 10 cm veliki školjki navadni škržek in rečna brezzobka, z njima sobivajo številni drobni polži, pod kamni mnoštvo nižjih rakov postranic, v mulju pa zariti maloščetinci, pijavke in ličinke vodnih žuželk.

Vse to in še kaj je obsojeno na pogin. Ob katastrofah so najbolj opazna telesa školjk, ki se ob razpadanju izluščijo iz objema lupin in so videti kot meduze na vodni površini. Letošnji pogin po oceni domačinov naj ne bi bil tako obsežen kot leta 2013, ko so se domala povsod po dnu belile razprte mrtve školjke. Bojimo se, da se je živi svet talnih organizmov po katastrofi komaj nekoliko obnovil, že ga je doletela nova. Stanja živega sveta reke ne spremljamo zadosti. Pomembno je vedeti, da so vsa živa bitja vpeta v delovanje rečnega ekosistema. Školjke so eden ključnih čistilcev obremenjene vode, a žal tako kot številne druge prej omenjene vrste tiho in vztrajno izginjajo.

Prispevek je objavljen v aktualni tiskani številki Dolenjskega lista v rubriki Naša naravna dediščina, avtor je Andrej Hudoklin z Zavoda za varstvo narave.

Že jutri pa vas v nabiralnikih in pri prodajalcih časopisa čaka nova izdaja Dolenjca ...