M. Ž., arhiv DL

##IMAGE-3584854##

S prvim januarjem smo s prebudili v nekoliko drugačen pravni red, kot smo ga živeli doslej. V Sloveniji tako od začetka novega leta velja nekaj novih zakonov in pravil. Poglejmo najpomembnejše.

Omejitve tudi za kostanj in mah

V veljavo je stopila novela zakona o gozdovih, s katero naj bi učinkoviteje varovali gozdove ter izvajali ukrepe v primeru prenamnožitve podlubnikov in drugih škodljivcev. Novela določa tudi globe za prevelike količine nabranih gozdnih plodov. Tiste, ki bodo presegli določeno mejo, bodo inšpektorji lahko kaznovani z globo od 200 do 400 evrov.

V gozdu je od danes dovoljeno nabrati največ dva kilograma gob, kostanja in maha ter največ en kilogram zelnatih rastlin. Doslej je gozdarska inšpekcija izrekala globe le za presežene količine nabranih gob.

Novela obenem določa prosto gibanje obiskovalcev po gozdu, a na lastno odgovornost in v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje v gozdovi.

Opredeljuje tudi rastiščni koeficient, ki je eden izmed elementov za določitev višine katastrskega dohodka. S to dopolnitvijo zakona bodo zagotovili transparentnost pri določitvi rastiščnega koeficienta, hkrati pa lastnikom gozdov omogočili, da zahtevajo dodatno preveritev tega koeficienta za njihovo posest.

Strožji upokojitven pogoji

Upokojitveni pogoji v letu 2017 bodo strožji kot lani. Ženske se bodo lahko letos starostno upokojile pri 59 letih in štirih mesecih, imeti pa bodo morale 39 let in osem mesecev pokojninske dobe brez dokupa. Moški bodo morali biti stari 59 let in osem mesecev in imeti 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

Ženske se bodo lahko letos upokojile tudi, če bodo stare 63 let in šest mesecev ter imele najmanj 20 let pokojninske dobe. Prav tako se bodo lahko upokojile tiste, ki bodo stare 65 let in bodo imele najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Moški se bodo poleg že omenjenih pogojev lahko upokojili tudi s 65 leti starosti in z najmanj 15 leti zavarovalne dobe.

Nekateri se bodo lahko starostno upokojili pri nižji starosti. Mednje sodijo denimo tisti, ki so služili obvezni vojaški rok ali skrbeli za otroke v prvem letu starosti.

Za izračun pokojninske osnove bodo letos upoštevali osnove iz najugodnejših zaporednih 23 let zavarovanja.

Senzorji monoksida

Prostori s kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka v prostoru, morajo imeti od danes nameščene senzorje ogljikovega monoksida. To naj bi pripomoglo k preprečevanju zastrupitev z dimom in k večji požarni varnosti. Nadzor in sankcije sicer niso predvidene, bodo pa na namestitev opozarjali dimnikarji ob rednih pregledih malih kurilnih naprav.

Vgradnjo senzorja je dolžan zagotoviti lastnik kurilne naprave, lahko pa ga vgradi tudi uporabnik kurilne naprave. Če gre za večstanovanjsko stavbo in je kurilna naprava nameščena v skupnih prostorih oz. gre za skupno kurilno napravo, je dolžan senzor namestiti upravnik stavbe.

Namen senzorja ogljikovega monoksida je, da z zvočnim (lahko tudi svetlobnim) signalom opozori, da je v prostoru s kurilno napravo prisoten ogljikov monoksid. V tem primeru je treba prenehati uporabljati kurilno napravo, kar v primeru naprav na tekoče ali plinasto gorivo pomeni, da se jo izklopi, prostore pa takoj prezračiti in jih za čas prezračevanja tudi zapustiti.

Vgradnja senzorjev ogljikovega monoksida v druge prostore kot npr. kuhinje in spalnice, kjer ni kurilne naprave, nebivalne prostore s kurilnimi napravami ali garaže, je zaželena, vendar gre za odločitev lastnika oz. uporabnika stavbe.

Senzor je treba v prostoru vgraditi v bližino izvora dimnih plinov in s tem tudi ogljikovega monoksida, ne sme pa se ga vgraditi v neposredni bližini kurilne naprave, npr. nad vratca kurišča na trdno gorivo, da se prepreči aktiviranje senzorja v obdobju dodajanja goriva v kurišče.

Proizvajalci senzorjev večinoma svetujejo vgradnjo senzorja od enega do treh metrov levo ali desno od kurilne naprave na strop prostora, a najmanj 30 centimetrov od stene, lahko tudi na steno, vendar približno 15 centimetrov pod stropom. Koti in vogali, kjer je manjša verjetnost gibanja zraka s primesjo ogljikovega monoksida, za na nameščanje senzorjev niso primerni.

Davčne spremembe

Od danes so v veljavi spremembe več davčnih zakonov, ki jih je vlada pripravila z namenom zmanjšanja stroškov dela in s tem povečanja konkurenčnosti gospodarstva. Preoblikovala se je lestvica za odmero dohodnine in razbremenila obdavčitev nagrad za poslovno uspešnost, zvišala pa se je obdavčitev podjetij.

V paketu davčnih sprememb so novele treh davčnih zakonov: zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in zakona o davčnem postopku.

Z novelo zakona o dohodnini se je dohodninska lestvica preoblikovala tako, da se bodo razbremenile plače nad 1,64-kratnikom povprečne plače.

Dohodnina bo še vedno odmerjena v razponu od 16 do 50 odstotkov od neto letne davčne osnove, ker pa je zdajšnja lestvica po oceni vlade nekonkurenčna, se njena progresivnost blaži z uvedbo novega davčnega razreda ter malenkostnim znižanjem stopnje davka v četrtem razredu.

Novost je še posebna davčna obravnava za nagrade, ki jih zaposleni v podjetjih prejemajo enkrat letno na podlagi poslovne uspešnosti, kot so 13. plače in božičnice. Za tovrstna izplačila do višine 70 odstotkov povprečne plače po novem ni več treba treba obračunati dohodnine, zato je marsikatero podjetje izplačilo nagrad pred koncem leta 2016 prestavilo na letos.

Spremembe so tudi za tiste z nižjimi prejemki, in sicer se je zvišal dohodkovni prag za upravičenost do višje dodatne splošne olajšave.

Spremembe pri dohodnini bodo seveda povzročile izpad proračunskih prihodkov in večinoma se ga bo nadomestilo z zvišanjem davka od dohodkov pravnih oseb z veljavnih 17 na 19 odstotkov.

Paket davčnih sprememb zaokrožuje novela zakona o davčnem postopku, ki prinaša vrsto novosti in poenostavitev za davčne zavezance ter dodatnih možnosti za lažje plačilo davčnega dolga. Ena takšnih je predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost, ki jih bo finančna uprava pošiljala vsem prostovoljno vključenim v obvezno pokojninsko zavarovanje, kot so denimo samozaposleni in kmeti.

Novost je tudi zamik roka plačila davkov in prispevkov za pet dni po izplačilu plač, uvaja pa se tudi dodatne možnosti za lažje plačilo davčnega dolga, kot je denimo možnost nižjih obresti ali pa obročnega plačila davka v primerih poenostavljene prisilne poravnave.

Več očetovskega dopusta

Očetje imajo letos na voljo skupno 25 dni plačanega očetovskega dopusta, kar je pet dni več kot lani. Prav tako 25 dni bo trajal tudi neplačani očetovski dopust, kar pa je pet dni manj ko lani.

Oče mora prvih 15 koledarskih dni očetovskega dopusta izrabiti do šestega meseca otrokove starosti. Od danes ima pravico še do 10 koledarskih dni plačanega očetovskega dopusta, ki ga mora izrabiti v strnjenem nizu po koncu starševskega dopusta, najkasneje pa do konca otrokovega prvega razreda osnovne šole.

Ostalih 25 koledarskih dni, za katere so plačani prispevki, lahko izrabi do tretjega leta otrokove starosti.

Nova ureditev velja za vse očete novorojenčkov, ki prvič uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta in bodo vloge vložili letos.

Plačane dneve očetovskega dopusta po novi ureditvi pa bodo lahko uveljavljali tudi očetje otrok, mlajših od treh let, ki še niso v celoti izkoristili neplačanega dela očetovskega dopusta. Uveljavljali jih bodo lahko tudi v primeru, če so v lanskem letu že pridobili pravico do petih plačanih dni.

Če so jih že izkoristili, bodo imeli možnost izrabiti še pet dni. Če pa teh pet plačanih dni še niso izkoristili, bodo lahko izrabili deset dni v strnjenem nizu.

Za očete z otrokom, starejšim od treh let, nova ureditev ne velja. Pravice do neplačanega dopusta, ki se preoblikuje v plačani dopust, namreč nimajo več oziroma je ne morejo uveljavljati.

Očetovski dopust se uveljavlja na centru za socialno delo z vlogo, center pa prizna pravico do očetovskega dopusta z odločbo. V vlogi še ni treba navesti datumov izrabe dopusta.

Oče mora prvih 15 koledarskih dni očetovskega dopusta izrabiti do šestega meseca otrokove starosti. Od danes ima pravico še do 10 koledarskih dni plačanega očetovskega dopusta, ki ga mora izrabiti v strnjenem nizu po koncu starševskega dopusta, najkasneje pa do konca otrokovega prvega razreda osnovne šole.

Ostalih 25 koledarskih dni, za katere so plačani prispevki, lahko izrabi do tretjega leta otrokove starosti.

Nova ureditev velja za vse očete novorojenčkov, ki prvič uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta in bodo vloge vložili letos.

Plačane dneve očetovskega dopusta po novi ureditvi pa bodo lahko uveljavljali tudi očetje otrok, mlajših od treh let, ki še niso v celoti izkoristili neplačanega dela očetovskega dopusta. Uveljavljali jih bodo lahko tudi v primeru, če so v lanskem letu že pridobili pravico do petih plačanih dni.

Če so jih že izkoristili, bodo imeli možnost izrabiti še pet dni. Če pa teh pet plačanih dni še niso izkoristili, bodo lahko izrabili deset dni v strnjenem nizu.

Za očete z otrokom, starejšim od treh let, nova ureditev ne velja. Pravice do neplačanega dopusta, ki se preoblikuje v plačani dopust, namreč nimajo več oziroma je ne morejo uveljavljati.

Očetovski dopust se uveljavlja na centru za socialno delo z vlogo, center pa prizna pravico do očetovskega dopusta z odločbo. V vlogi še ni treba navesti datumov izrabe dopusta.