Zakaj uriniranje pod tušem ni zdrava navada?
Čeprav se zdi neškodljivo, lahko uriniranje v stoječem položaju sčasoma vpliva na mišice, ki skrbijo za zadrževanje urina.
Uriniranje pod tušem je ena tistih navad, o katerih se redko govori, a jih marsikdo izvaja brez pomisleka. Pogosto se zdi kot neškodljiva bližnjica v jutranji ali večerni rutini; vendar pa strokovnjaki za medenično dno opozarjajo, da lahko prav ta vsakdanja razvada dolgoročno vpliva na delovanje sečnega mehurja in povzroči težave, ki jih običajno povezujemo s staranjem, porodom ali hormonskimi spremembami.
Medenično dno ima pomembno vlogo
Medenično dno sestavljajo mišice, ki ležijo med sramno kostjo in trtico ter podpirajo sečni mehur, sečnico, črevesje in reproduktivne organe. Njihova naloga je preprosta, a ključna: omogočajo zadrževanje urina in blata ter se ob pravem trenutku sprostijo, da lahko opravimo potrebo.
Ob normalnem delovanju sečnega sistema sta sečni mehur in medenično dno natančno usklajena. Ko se mehur polni, so mišice medeničnega dna aktivne in zaprte. Ko uriniramo, se mehur skrči, mišice medeničnega dna pa se sprostijo, kar je najlažje doseči v sedečem položaju.
Zakaj stoječe uriniranje ni idealno
Težava pri uriniranju pod tušem je prav položaj telesa. V stoječem položaju se medenično dno pogosto ne sprosti popolnoma, zato mora telo urin iztisniti s pritiskanjem. To pomeni dodatno obremenitev mišic, ki bi morale pri uriniranju pravzaprav počivati.
Strokovnjaki za medenično dno opozarjajo, da ponavljajoče se pritiskanje sčasoma zmanjšuje učinkovitost teh mišic. Posledice se ne pojavijo čez noč, temveč postopoma, pogosto šele po letih.
Možne dolgoročne posledice
Preobremenjeno ali slabo usklajeno medenično dno lahko prispeva k:
- uhajanju urina ob kašljanju, kihanju ali smehu,
- občutku, da je mehur ves čas »poln«,
- pogostim in nujnim obiskom stranišča,
- občutku nepopolno izpraznjenega mehurja,
- razvoju disfunkcije medeničnega dna.
Pri ženskah so tveganja večja, zlasti po nosečnosti, porodu in v menopavzi. K temu dodatno prispevajo še kronično zaprtje, sladkorna bolezen in sedeč življenjski slog.
Zvok vode in refleks uriniranja
Obstaja še ena manj očitna težava. Če pogosto uriniramo ob zvoku tekoče vode, se lahko možgani navadijo, da ta zvok povezujejo s potrebo po stranišču. Posledica je, da se potreba po stranišču pojavi že ob umivanju rok, pomivanju posode ali poslušanju vode, tudi ko mehur v resnici še ni poln.
Preprosta rešitev, ki res deluje
Dobra novica je, da je rešitev zelo enostavna: za uriniranje si vzemite trenutek in se usedite. Sedeči položaj omogoča naravno sprostitev medeničnega dna in zmanjšuje potrebo po pritiskanju.
Pomembno je tudi vedeti, da zgolj izvajanje Keglovih vaj ne more popraviti slabih navad. Če mišice nenehno napačno obremenjujemo, jih tudi vadba ne bo v celoti zaščitila.
Pomaga tudi gibanje
Joga, pilates in druge oblike vadbe, ki spodbujajo zavedanje telesa, so koristne za medenično dno. Pomaga pa pravzaprav vsaka redna telesna aktivnost, če se izvaja pravilno in brez pretiranega zadrževanja diha ali potiskanja.
Kdaj poiskati strokovno pomoč
Če se pojavljajo bolečine, pogosto uhajanje urina, močna in nenadna potreba po uriniranju ali občutek, da mehur nikoli ni povsem prazen, je smiseln posvet z zdravnikom ali fizioterapevtom za medenično dno. Strokovnjak lahko oceni delovanje mišic, svetuje ustrezno terapijo ali po potrebi predlaga nadaljnjo obravnavo.
