Profimedia

Umetna oploditev oziroma in vitro fertilizacija (IVF) je sodoben medicinski postopek, pri katerem jajčece in semenčico združijo v laboratoriju, razviti zarodek pa vstavijo v maternico. Postopek je namenjen parom in posameznicam, ki se soočajo z neplodnostjo. Svetovni dan umetne oploditve IVF v spomin na neverjetne znanstvene dosežke in napredek na področju neplodnosti in reproduktivne endokrinologije obeležujemo vsako leto 25. julija.

· Zdravje

Simptomi neplodnosti pri ženskah in kako ukrepati pravočasno

Vzroki za porast neplodnosti

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da se s težavami pri spočetju srečuje vsak šesti par. V razvitem svetu, vključno s Slovenijo, se glavni razlog za to skriva v zamiku materinstva oziroma odlaganju materinstva v poznejši čas, saj začne ženska plodnost v resnici upadati že po 25. letu starosti, po 35. letu pa drastično pada.

Po 40. letu se možnosti za naravno zanositev močno zmanjšajo, hkrati pa se poveča tveganje za zaplete pri nosečnosti in slabše zdravje otroka. Demografske raziskave kažejo, da plodnost in prirast prebivalstva po drugi strani še naprej naraščata predvsem v manj razvitih delih sveta, zlasti v podsaharski Afriki, kjer imajo ženske v povprečju še vedno okoli 4 do 5 otrok.

Profimedia

Kako poteka zunajtelesna oploditev

• Hormonska stimulacija: Zdravljenje se začne s hormonsko terapijo, ki spodbudi jajčnike, da proizvedejo več dozorelih jajčec.
• Punkcija jajčec: Zdravnik s tanko iglo odvzame jajčeca iz jajčnikov. Ta del oploditve, ki traja nekaj minut, je za nekatere bolj občutljive ženske precej boleč, kadar kljub anesteziji sproži močne krče.
• Oploditev v laboratoriju: Jajčeca oplodijo s semenčicami partnerja ali darovalca. V primeru slabše kakovosti sperme lahko uporabijo metodo, kjer eno semenčico vbrizgajo neposredno v jajčece.
• Razvoj zarodkov: Zarodki se nekaj dni razvijajo v inkubatorju. Nato enega ali dva prenesejo v maternico.
• Vnos zarodka in čakanje: Po prenosu sledi dvotedensko obdobje čakanja na test nosečnosti. V tem času priporočajo počitek in zmanjšanje stresa.

Profimedia

Celoten postopek traja približno 4 do 6 tednov, vključuje nekaj ultrazvočnih pregledov in hormonsko spremljanje. Ženska si mora med drugim vsakodnevno injicirati hormonska zdravila v podkožje trebuha za spodbujanje rasti jajčec.

Kdo ima pravico do postopka in koliko stane

V Sloveniji imajo pravico do postopkov umetne oploditve pari z diagnozo neplodnosti, samske ženske in istospolne ženske v skladu z zakonodajo. Obvezno zdravstveno zavarovanje krije do 6 postopkov, če ženska ne presega določene starosti, to je  praviloma 43 let.

Cena enega postopka brez zavarovanja znaša od 2.500 do 3.000 evrov. Prvi štirje postopki so brezplačni, kriti v celoti. Peti in šesti sta delno subvencionirana ali  samoplačniška.

Profimedia

Uspešnost umetne oploditve v Sloveniji

Slovenija sodi med najuspešnejše države na področju reproduktivne medicine. Povprečna stopnja klinične nosečnosti na en postopek umetne oploditve je približno 33-odstotna, delež živorojenih otrok pa znaša okoli 26 odstotkov.

Pri ženskah, mlajših od 38 let, je kumulativna možnost za rojstvo otroka po šestih postopkih več kot 50-odstotna, po optimističnih ocenah celo do 70- ali 80-odstotna. Pri starejših od 38 let se ta delež zniža na približno 25 odstotkov. V primerjavi z drugimi evropskimi državami Slovenija izstopa z visoko uspešnostjo in dobrim sistemom financiranja.

Profimedia

Primerjava z naravnimi zanositvami

Čeprav se uporaba reproduktivne medicine v zadnjih desetletjih povečuje, je večina nosečnosti še vedno naravnih. Po ocenah približno 5 do 10 odstotkov vseh rojstev v razvitem svetu nastane s pomočjo postopkov umetne oploditve. Delež teh se sicer nenehno povečuje – tudi v Sloveniji.

Profimedia

Tveganja pri nosečnosti starejših mater

Starejše matere imajo več rizičnih nosečnosti, otroci pa lahko pogosteje potrebujejo dodatno zdravljenje. Zanositev po 35. letu prinaša povečano tveganje za različne zaplete, kot so:

• preeklampsija (motnja, za katero so značilni visok krvni tlak in beljakovine v urinu, kar lahko povzroči slabšo rast ploda),
• gestacijski diabetes (povečuje tveganje za zaplete pri porodu, prekomerno rast ploda in kasnejši razvoj sladkorne bolezni pri materi in otroku),
• prezgodnji porod,
• genetske nepravilnosti (denimo Downov sindrom),
• večji delež carskih rezov.

Umetna oploditev sicer ponuja upanje številnim parom, a ker ne poteka brez fizičnih, čustvenih in zdravstvenih tveganj, je smiselno o starševstvu razmisliti pravočasno, dokler so možnosti še največje.