Marko Vavpotič

Zakonska ureditev varstva javnega reda in miru večinsko temelji na zakonu o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), ki je v veljavnost stopil leta 2006. Odtlej je bil dopolnjen le dvakrat.

Leta 2020 je vlada Marjana Šarca zaradi paradiranja Štajerske varde v krajih ob hrvaški meji v novelo vnesla določbe, ki prepovedujejo vzbujanje videza uradnih ali vojaških oseb, denimo z nošenjem in razkazovanjem orožja ter z nošenjem maskirnih oblačil ali uniform. Konec lanskega leta pa je vlada Roberta Goloba z novelo prepovedala uporabo nacističnih in fašističnih simbolov ter uvedla sankcioniranje poveličevanja z nacizmom in fašizmom povezanih kolaborantskih organizacij (vaške straže, Slovensko domobranstvo, četniki, ustaši ...). Povod za dopolnitev zakona je bil neonacistični shod t. i. Slovenske obrambne straže v središču Ljubljane junija 2024.

Zastarela in nepregledna ureditev

ZJRM-1 je eden od temeljnih in hkrati najstarejših veljavnih zakonov, ki pri urejajo delo slovenske policije na področju zagotavljanja javne varnosti. Kot izhaja iz obrazložitve ministrstva za notranje zadeve, ki je objavljena na portalu eDemokracija, težavo pri obstoječem zakonskem okvirju predstavljajo predvsem globe. V ZJRM-1 so globe za prekrške določene v slovenskih tolarjih, »kar pri vodenju prekrškovnih postopkov predstavlja dodatno zamudo, hkrati pa povečuje tveganje za pravilno izrekanje glob, zlasti kadar so izrečene v steku [ko storilec naredi več prekrškov, za katere je obravnavan v istem postopku, op. a] in se preračunavajo v polovične zneske,« navajajo na notranjem ministrstvu. Obenem ZJRM-1 predpisuje vrsto različnih glob, zato je »nepregleden«, njegova sprememba je pa tudi s tega stališča»nujna«

Glavna noviteta predloga novega zakona o varstvu javnega reda in miru je tako predpis glob za prekrške v evrskih zneskih.

Nad vsiljivo zbiranje prostovoljnih prispevkov

Predlog ZJRM-2 tudi podrobneje ureja zbiranje prostovoljnih prispevkov. Zakon že zdaj določa, da lahko prostovoljne prispevke lahko nepridobitne pravne in fizične osebe, ki imajo dovoljenje upravne enote, na območju katere imajo sedež ali stalno prebivališče. ZJRM-2 natančneje določa upravičene razloge za izdajo dovoljenja za zbiranje prostovoljnih prispevkov (bolezen, telesna poškodba, elementarna ali druga nesreča, v kateri je prosilec utrpel veliko premoženjsko škodo) in opredeljuje humanitaren oz. splošno koristen namen. Pod slednjega sodijo skrb za varstvo živali in okolja, urejanje kraja, dejavnosti za krepitev in ohranjanje zdravja ipd.

V predlogu ZJRM-2 so za prekrške pri zbiranju prostovoljnih prispevkov predvidene tudi sankcije. Kdor prispevke zbira brez dovoljenja ali izven dovoljenega območja se kaznuje z globo 120 evrov, kdor pa zbira prispevke na vsiljiv ali žaljiv način, pa se kaznuje z globo 160 evrov, piše v predlogu zakona.

Tako sedanji zakon o varstvu javnega reda in miru, kot tudi predlog novega, posebej obravnavata vsiljivo in žaljivo beračenje za denar ali druge materialne dobrine. Za kršitelje predlog ZJRM-2 predpisuje globo od 200 do 400 evrov.

Višje globe za nasilno vedenje proti družinskim članom

S predlogom ZJRM-2 želijo na notranjem ministrstvu zarisati ločnico med nasiljem nad družinskimi člani nad drugimi osebami. Nasilno in drzno vedenje je tako opredeljeno v dveh ločenih členih, pri čemer so znotraj področja zagotavljanja javnega reda in miru za nasilje nad družinskimi člani predvidene višje globe kot za nasilje nad drugimi osebami.

Predlog ZJRM-2 določa, da kdor koga udari, se kaznuje z globo od 400 do 700 evrov. Kdor se pretepa, pa se kaznuje z globo od 600 do 1200 evrov. Kdor pa udari družinskega člana, se kaznuje z globo od 500 do 1100 evrov. Če pa se družinski član pretepa z drugim družinskim članom, sledi globa v višini od 700 do 1300 evrov.

Bo pretepanje na športnih dogodkih dražje?

Predlog ZJRM-2 ločeno obravnava tudi prekrške, zagrešene na športnih prireditvah, za njih pa določa višje globe.

Kdor na športni prireditvi izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, se kaznuje z globo od 500 do 1.000 evrov. Kdor koga udari, se kaznuje z globo od 600 do 1100 evrov. Za pretepače pa je določena globa od 1500 do 2500 evrov.

Strožja obravnava ekshibicionizma v bližini otrok

Člen o nedostojnem vedenju so v predlogu ZJRM-2 na notranjem ministrstvu razširili na dodatno sankcioniranje razkazovanja spolnih organov na javnih krajih, kjer se nahaja več ljudi oz. otroci.

Obstoječi zakon o varstvu javnega reda in miru že določa globo za tiste, ki na javnem kraju spolno občujejo, razkazujejo spolne organe ali na vsiljiv način ponujajo spolne usluge, s tem pa druge motijo, vznemirjajo ali pa pri njih povzročajo zgražanje. Po novem bi za omenjeni prekršek globa znašala od 120 do 400 evrov, kar je sicer nekoliko manj kot sedaj, ko je določena med 50.000 in 100.000 tolarji (med 208 in 417 evri).

Bi bila pa globa višja za tiste, ki spolne organe razkazujejo na javnem kraju v strnjenih naseljih, na javnih zbiranjih, ob prometnih povezavah, v turističnih krajih ali v bližini vzgojno-varstvenih ali vzgojno-izobraževalnih zavodov, kjer se zbirajo otroci in mladoletniki. V teh primerih se prekršek kaznuje z globo od 300 do 600 evrov.

Vzbujanje nestrpnosti, kampiranje, pretepanje v lokalih

Predlog ZJRM-2 sicer vključuje še nekaj drugih sprememb. Na notranjem ministrstvu so tako podrobneje določili prekrške, ki so –bodisi na podlagi narodnostne, rasne ali etične pripadnosti bodisi zaradi spolne usmerjenosti, verske opredelitve ali katerekoli druge osebne okoliščine – storjeni z namenom vzbujanja nestrpnosti. V en člen se združujeta prekrška, ki urejata prepoved kampiranja in prenočevanja. Za neprijavo prekrškov z elementi nasilja v gostinskem obratu pa bi bil sedaj odgovoren zaposleni v gostinskem lokalu.