Profimedia

Vodja ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Rustem Umerov je večraj odpotoval v ZDA, kjer se bo sestal z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiem in posebnim odposlancem Stevom Witkoffom. Srečanja naj bi se udeležil tudi Jared Kushner. Jutri v Parizu pričakujejo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

Delegacijo ZDA medtem prihodnji teden pričakujejo v Moskvi, kar je v četrtek potrdil ruski predsednik Vladimir Putin. Ameriški načrt za končanje vojne je ob tem označil za dobro podlago za oblikovanje končnega mirovnega dogovora. Med temami, ki naj bi jih med obiskom delegacije naslovili, bo po njegovih besedah tudi vprašanje priznanja polotoka Krim in Donbasa kot ruskega.

Zamrznjeno rusko premoženje

Belgijski premier napisal ostro pismo predsednici Evropske komisije

Pogajanja takoj po invaziji

Zgodovina pogovorov o prekinitvi ognja ali mirovnih pogovorov med Ukrajino in Rusijo je dolga, kot ruska invazija sama.

Ruski predsednik Vladimir Putin je 24. februarja 2022 napovedal »posebno vojaško operacijo« v vzhodni Ukrajini. Že četrti dan invazije. Konec februarja 2022, so predstavniki Rusije in Ukrajine začeli pogovore, ki jih je gostil beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Edini izplen pogovorov pa je bil humanitarni koridor za civiliste, ki so lahko pobegnili iz države. Pogovori so se nadaljevali še v začetku marca, prav tako v Belorusiji in nadaljevali v turški Antaliji. Na začetku pogajanj je Rusija zahtevala takojšnjo predajo Ukrajine.

Kasneje pa je Rusija nekoliko omilila zahteve in sicer: Ukrajina bi morala priznati, da je polotok Krim rusko ozemlje, neodvisnost ukrajinskih regij Doneck in Lugansk, zahtevali so tudi demilitarizacijo in de-nacifikacijo Ukrajine. Ob tem pa je Rusija zahtevala, da se Ukrajina odreče pridruževanju zvezi NATO. Medtem pa je Ukrajina ves čas zahtevala umik ruskih sil z ukrajinskega ozemlja in garancijo mednarodne skupnosti, da Rusija ne bo več napadla Ukrajine, v zameno pa bi se odpovedala članstvu v NATU.  

Pomoč Ukrajini

Zamrznjeno rusko premoženje: Koliko ga je v Sloveniji in kakšne so pasti

Turška iniciativa

Tudi nadaljevanje pogovorov v Turčiji ni prineslo nobenega posebnega napredka. Prvo srečanje zunanjih ministrov obeh držav, Dmitra Kulebe in Sergeja Lavrova, v Antaliji ni prineslo nobenih premikov glede premirja. Dogovorili so se le o evakuacijah iz Mariupola, ki se pa kasneje niso zgodile.

Najbolj obetavni so bili pogovori v Istanbulu pod pokroviteljstvom turškega predsednika Tajipa Redžepa Erdogana. Ukrajina predlaga nevtralnost, varnostne garancije več držav in pogajanja o statusu Krima v naslednjih 15 letih.

Rusija kot odgovor umakne del enot iz okolice Kijeva, kar se je kasneje izkazalo kot taktični manever, ne gesta dobre volje. Proces se po razkritju množičnih grozodejstev v Buči praktično ustavi. Edini izplen pogajanj je bil dogovor, da ruske sile ne napadajo ladij z žitom. Dogovor je veljal eno leto.

Poskusi mednarodne skupnosti

Kasneje z mirovnimi pobudami poskusijo še Francija, Nemčija in Izrael, vendar brez rezultatov. Pogajanja pa povsem zamrejo. Šele čez eno leto ponovno poskusijo predstavniki afriških držav, ki so obiskali tako Moskvo kot Kijev. Vendar njihovo mirovno pobudo obe državi zavrneta.

Profimedia

Skoraj leto kasneje je nove pogovore gostila Savdska Arabija, vendar Rusija tja ni bila povabljena. Več kot 40 držav je obravnavalo mirovni načrt v desetih točkah, ki ga je pripravil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Vendar je tudi tokrat ostalo le pri načrtu.  

Moskva vztraja pri novi realnosti

Moskva medtem vztraja, da je nova realnost, ki jo mora Ukrajini sprejeti, da so zasedena ozemlja praktično ruska. Kijev pa zavrne predlog po katerem bi zamrznili frontno linijo.

Mednarodna skupnost, še posebej Evropska unija, ki ves čas stopnjuje pritisk na Rusijo, pa kaže, da ima zvezane roke. Januarja lani je Turčija ponovno ponudila mediacijo. Obe strani sta sicer izkazali interes, vendar do konkretnih pogovor ni prišlo.

Vojna v Ukrajini

To je evropska različica Trumpovega predloga: Vseh 27 točk mirovnega načrta

Junija 2024 se v Ženevi na mirovni konferenci zbere več kot 90 držav, vendar tudi tokrat brez Rusije. Ukrajina vztraja pri popolnem umiku ruske vojske, obnovi ozemeljske celovitosti in varnostnih zagotovilih. 

Konec leta 2024 pa o poročanju medijev in zahodnih obveščevalcev Rusija razmišlja o premirju, ki bi potrdilo trenutno črto bojišča. Ukrajina to zavrne.

Nastop Donalda Trumpa

 V začetku tega leta, so se z inavguracijo novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, prizadevanja za začetek pogajanj začela nekoliko stopnjevati. Trump je govoril tako z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kot ukrajinskim predsednikom Zelenskim. Vendar doslej Trumpove pobude niso imele nikaršnega uspeha.

Nove podrobnosti

Reuters: Ameriški načrt za končanje vojne le preoblečen ruski »non paper«

Mnogi mu celo očitajo, da se postavlja na rusko stran. Še posebej pa je bil odmeven njegov spor z ukrajinskim predsednikom, ki sta ga kasneje sicer zgladila. ZDA, Turčija, Savdska Arabija in Kitajska okrepijo prizadevanja za pripravo novega pogajalskega procesa.

Profimedia

Ukrajina in Rusija pa še vedno vztrajata vsaka pri svojem. Ukrajina ne pristaja na ozemeljske izgube, vsaka rešitev vključuje varnostne garancije in Rusija mora odgovarjati za vojne zločine. Rusija pa zahteva priznanje novih meja, demilitarizacijo določenih območij in odmik Ukrajine od Nata.