© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Trgovina s samomorilskimi pripomočki


lokalno
15. 10. 2008, 00.00
Posodobljeno
11:10
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

ozara_samomori.jpg
Z avtorjem knjige Žigo Valetičem in psihiatrom Petrom Kapšem se je na predstavitvi v Knjigarni Goga pogovarjala Polona Andromako. (foto: Ozara)

##IMAGE-2223641##

Ozara Novo mesto je ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja predstavila roman 'Tunel, trgovina s samomorilskimi pripomočki'. Literarni večer je minuli petek potekal v novomeški knjigarni Goga, danes so iz Ozare na naše uredništvo poslali naslednji članek:

10. oktober se na pobudo Svetovne federacije za duševno zdravje od leta 1992 naprej obeležuje kot Svetovni dan duševnega zdravja. Namenjen je predvsem osveščanju in informiranju javnosti o pomenu duševnega zdravja ter ustrezni skrbi zanj. Letošnji slogan »Duševno zdravje naj postane globalna prioriteta« opozarja na potrebo po izboljšanju storitev in dostopnosti služb pomoči za osebe s težavami v duševnem zdravju. Poseben poudarek je namenjen zagovorništvu oseb z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju v povezavi z zagotavljanjem enakega dostopa do informacij, do individualne obravnave in do virov, potrebnih za okrevanje.

Društvo Ozara Slovenija - enota Novo mesto je ob tej priložnosti v Knjigarni Goga pripravilo predstavitev romana 'Tunel, trgovina s samomorilskimi pripomočki', ki ga je društvo tudi založilo. Avtor knjige je pesnik, pisatelj, prevajalec in oblikovalec Žiga Valetič, ki je na slovensko kulturno prizorišče vstopil s prevodi klasičnih mistično-pesniških del, kot so poezija Dželaludina Rumija, kratke zgodbe Kahlila Gibrana, teksti Lao Ceja, verzi Kabirja ter modrost Upanišad. Napisal je romana Srce kamna in Iskalec izvorov ter številne publicistične članke s področja kulture in okoljevarstva. Kot grafični oblikovalec je v zadnjih sedmih letih oblikoval več kot 150 knjig in knjižnih ovitkov.

V društvu Ozara si vseskozi prizadevamo v javnosti odkrito govoriti o temah, ki so povezane z duševnimi motnjami in duševnim zdravjem, zaradi česar je veliko naših aktivnosti usmerjenih v destigmatizacijo in detabuizacijo duševnih motenj. Z izdajo knjige želimo prispevati k osveščanju javnosti o problematiki samomorilnosti v Sloveniji ter s tem posredno vplivati na zmanjšanje števila samomorov, ne samo med splošno populacijo, temveč tudi med mladimi. Verjamemo namreč, da nam bo ravno s pomočjo romana 'Tunel, trgovina s samomorilskimi pripomočki' uspelo doseči tudi mlajše bralce, saj gre za zanimiv nadrealističen roman s humornim podtonom.

Zgodba se odvija v Stari Ljubljani, kjer nekdanji tržni inšpektor in njegova žena odpreta nenavadno trgovino, ki je Slovencem pisana na kožo. Obisk je dober in prodaja cveti, toda ... Bralci bodo ob branju tega mestoma avtobiografskega romana spoznali številna dejstva, povezana s samomorilnostjo v Sloveniji. Upamo, da bomo s tem razblinili marsikateri mit oz. stereotip o samomorilnosti in samomorilcih. Še zlasti pa bi bili veseli, če bi roman prispeval k znižanju števila samomorov v Sloveniji, podobno kot je to na Finskem uspelo avtorju romana 'Očarljivi skupinski samomor' Artu Paasillini. Ob izidu romana leta 1990 se je samomorilnost Fincev občutno zmanjšala, avtorja pa so bralci zasuli s telefonskimi klici in z zahvalnimi pismi, ker jim je omogočil tudi svetel pogled na navidez brezizhoden položaj. Zato smo tudi mi za vse bralce romana Tunel odprli poseben elektronski naslov, na katerega nam lahko pošljejo opis tega, kar jih v življenju navdihuje oz. kaj je tisto, kar jim pomaga prebroditi težke trenutke in ohranja voljo ter radost do življenja. Prejeta sporočila bomo objavili na njihovi spletni strani, v roku dveh let pa bomo poskusili objaviti tudi knjigo, v kateri bodo objavljeni prejeti prispevki.

Že v bližnji preteklosti smo večkrat opozorili na problematiko samomorilnosti. Tako so pri snemanju dokumentarnega filma režiserja Borisa Jurjaševiča z naslovom 'Nebesa pod Triglavom' med drugimi sodelovali tudi uporabniki programov društva Ozara, ki so ustvarjalcem filma zaupali svoje zgodbe in izkušnje, povezane s premagovanjem samomorilnih misli in teženj. Nedavno smo sodelovali v oddaji Preverjeno, v kateri je bil daljši prispevek o samomorih v Sloveniji. Skupaj z Izobraževalno raziskovalnim inštitutom Ozara Ljubljana in Centrom za psihološko svetovanje Posvet smo izdali knjižico 'Kam in kako po pomoč v duševni stiski', ki ljudem med drugim ponuja številne koristne informacije o pomoči, ki jim je na voljo v primerih samomorilne ogroženosti. Naši strokovni delavci organizirajo preventivne delavnice za učence in dijake, na katerih se pogovarjajo o dejavnikih duševnega zdravja, rizičnih in varovalnih, ki se navezujejo na razvojno obdobje adolescence, kot npr. odnosi v družini, odnosi v šoli, odnosi z vrstniki, razvijanje samopodobe, stres v šoli, preživljanje prostega časa, eksperimentiranje z drogami itd. Mladim je na voljo tudi anonimno spletno svetovanje, prek katere svetovalci informirajo mladostnike o duševnih stiskah, ki jih s sabo prinašajo odraščanje, vsakodnevni stres, zahteve okolja, nezdrav način življenja, odnosi z bližnjimi, razočaranja v ljubezni, težave v spolnosti itd. Na ta način želimo prispevati k pravočasnemu odkrivanju težav v duševnem zdravju ter k boljšemu sprejemanju ljudi s tovrstnimi težavami. Predvsem pa želimo zmanjšati število samomorilnih dejanj med mladimi ter jim dati nasvet, ki jih bo kar najbolje vodil skozi težave.

Tragično je, da v Sloveniji zaradi samomora letno umre okrog 500 posameznikov, kar je več kot v prometnih nesrečah, pa se kljub temu varnosti v prometu posveča neprimerno več pozornosti, kot preventivnim aktivnostim za zmanjšanje samomorilnosti. Še zlasti pretresljiv je podatek Inštituta za varovanje zdravja v RS, po katerem se je Slovenija leta 2004 v stopnji umrljivosti zaradi samomora med mladimi, starimi do 14 let, uvrstila na tretje mesto, saj so tistega leta naredili samomor kar štirje mladi, stari med 10 in 14 let.

Razlogov za tako velike številke je več. Gotovo je eden izmed njih tudi psihološki profil Slovencev, saj smo znani po svoji introvertiranosti in večnemu občutku majhnosti. K velikemu številu samomorov v veliki meri prispeva tudi velika stopnja alkoholizma, saj dodatno spodbuja impulzivnost in (avto)agresivnost. Seveda pa je potrebno razloge iskati tudi v družbenih dejavnikih kot so npr. gospodarske in socialne razmere. Naraščajoče cene osnovnih življenjskih potrebščin lahko pri mnogih povzročajo veliko materialno stisko in občutke brezizhodnosti, nizke plače in pokojnine pa jih delajo še dodatno negotove. Večajo se zahteve delodajalcev, preveč je zaposlitev za določen delovni čas, pričakovanja okolja so vse večja. Vsak človek namreč potrebuje občutek varnosti, ki jo dajejo ravno trdne družbene in gospodarske razmere ter razmeroma gotova prihodnost. K slednjemu veliko prispevajo tudi vse pogostejše naravne katastrofe, ki so posledica neizogibnih podnebnih sprememb. Ljudje v naravnih ujmah velikokrat ostanejo brez vsega, to pa v njih sproža močne občutke izgube in žalosti. Morebiti ni odveč dodati, da k velikemu številu samomorov prispevajo še številni drugi dejavniki, kot so slabi medosebni odnosi, vse večja tekmovalnost, povečan tempo življenja, razpad družine kot osnovne celice, osamljenost, izgube bližnjih, pomanjkanje vrednot in vsesplošna odtujenost.

Drug pomemben razlog pa je ta, da želimo z izdajo romana in pripadajočo brošuro opozoriti na kruto dejstvo, da so ravno ljudje, ki trpijo za duševnim motnjami, ena izmed najbolj rizičnih skupin. Po nekaterih ocenah se namreč odstotek samomorilnih dejanj med ljudmi, ki trpijo za depresijo, giblje med 6. in 15. odstotki, pri ljudeh s shizofrenijo pa je ta odstotek nekje med 4. in 10. odstotki. Osebe z depresijo pogosto zelo natančno načrtujejo samomor in so še vedno samomorilno ogrožene, četudi jim poskus ni uspel. Žal pa je res tudi, da so poskusi praviloma resnejši kot v povprečju. Večja nevarnost samomora je zlasti ob začetku in pred koncem depresivne epizode, še posebno kritični so meseci po odpustu iz bolnišnice. Pri osebah s shizofrenijo so samomori pogostejši v prvih letih po začetku bolezni, zato so ti relativno mladi. Zanimivo je, da zgolj majhen odstotek bolnikov naredi samomor zaradi halucinacij ali pod vplivom preganjalnih blodenj ter da so samomori pogostejši izven obdobja akutne psihotične simptomatike, takrat, ko je bolnikov stik z realnostjo ustreznejši.

Ozara Novo mesto


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.