Nataša Juhnov

V Sloveniji živi z Downovim sindromom okoli tri tisoč oseb, ob tem dnevu pa želi Društvo za Downov sindrom Slovenije glasneje opozarjati, da bi morali tudi ljudje s tem sindromom dobiti več priložnosti, da bi se lahko bolj vključili v različne dejavnosti in po svojih najboljših močeh prispevali k boljši družbi. In k temu lahko pripomorejo tudi s svojo pozitivno naravnanostjo, ki je v sodobni družbi tolikokrat manjka.

V preteklih letih se je tudi po zaslugi svetovnega dneva, ki se obeležuje že štirinajst let, povečala ozaveščenost javnosti o ljudeh z Downovim sindromom, njihovih posebnostih in značilnostih. Hkrati pa opozarjajo, da ostaja odprtih še veliko vprašanj, kot je vključevanje otrok z Dawnovim sindromom v redne osnovne šole, možnost ustrezne zaposlitve, s čimer bi se jim zagotavljala socialne varnosti in tudi večja vključenost. Pa tudi v Pomurju primanjkuje strokovnjakov in pedagogov, ki bi se pri svojem delu posvečali ljudem z Downovim sindromom.

Rtv Slovenija

ownov sindrom je genetsko stanje, ki ga povzroča dodatni kromosom v vsaki telesni celici, ta 21. kromosom je trojno prisoten, zato bolezni pravijo tudi trisomija 21. Tako stanje kromosomov upočasnjuje tako telesno kot tudi duševni razvoj. Duševne sposobnosti teh otrok so res ovirane, vendar so bile v preteklosti pogosto podcenjene. Vzrok, kaj povzroča Downov sindrom še niso znani, se pa približno na 800 do 1000 porodov rodi en otrok s tem sindromom, s starostjo matere pa možnost rase. Otroci imajo težave z govorom, debelostjo, so manj spretni, imajo nižjo rast ter več možnosti za motnje v duševnem razvoju.

Neznan

Z ustreznim zgodnjim pristopom ter ob pomoči usposobljenih terapevtov in pedagogov, pa se lahko tem otokom pomaga pri premagovanju njihovih težav in usposobi za življenje. Danes poznamo že veliko ljudi z Downovim sindromom, ki so uspešni ali so se uspešno vključili v delo in življenje.

Neznan