Shutterstock

Pismo bralke: "Mož ima pri 75 letih spet mozolje. Kako naj se jih znebi? Mozolji se pojavljajo po obrazu in pleši. Jemlje številna zdravila: za redčenje krvi, proti holesterolu, proti visokemu krvnemu tlaku, za slabotno srce. Ima tudi hud revmatizem. Ko je nekaj časa jemal antibiotike, so mozolji in rdeče lise izginili. Kaj bi mu svetovali?"

Anka

revija Jana

Odgovor specialistke dermatovenerologije

Spoštovani, akne (ali po domače mozolji) so kožna bolezen, za katero trpi več kot 640 milijonov ljudi po vsem svetu. Prizadene oba spola; pojavlja se lahko od prvih tednov po rojstvu do poznih let, najpogosteje pa obolevajo adolescenti in mladi odrasli. Vse pogosteje opažamo akne v odrasli dobi. Zadnje raziskave so pokazale, da ima akne v odrasli dobi približno 20 odstotkov moških med 20. in 30. letom in več kot pet odstotkov moških med 50. in 60. letom starosti. 

Akne nastanejo na seboroičnih predelih obraza, relativno pogosto so tudi na hrbtu, prsnem košu in ramenskem obroču. Nastanek bolezni vključuje zapleteno medsebojno delovanje več dejavnikov. V posebnih oblikah bolezni je aknam lahko pridružena tudi druga kožna in sklepna simptomatika. Zato je pred začetkom zdravljenja treba potrditi diagnozo, saj so številne druge kožne bolezni lahko navidezno podobne aknam.

Izpuščaji, ki so podobni navadnim aknam, lahko nastajajo hitro in se večinoma pojavljajo pri drugih starostnih skupinah kot navadne akne. Te največkrat sprožijo različna zdravila, kot so antiepileptiki, trankvilizatorji, visoki odmerki vitaminov B2, B6, B12 ali vitamina D, kortikosteroidi in drugi. Akne lahko nastajajo tudi zaradi uporabe komedogenih ali okluzivnih mazil, po stiku kože z mineralnimi olji; akneiformni izpuščaji se lahko pojavijo po pretiranem sončenju ali pri ljudeh, ki so izpostavljeni vlagi in visokim temperaturam.

Podobne aknam so tudi kožne spremembe na obrazu, ki so izzvane ali poslabšane z dolgotrajno in nekontrolirano uporabo lokalnih kortikosteroidov, predvsem fluoriranih mazil. Gre za bolezen, ki ima kronični potek z izboljšanji ali poslabšanji, imenovano perioralni dermatitis: med drugimi ga lahko sproži dolgotrajna in čezmerna uporaba neprimernih negovalnih pripravkov ali pretirana uporaba neustreznih vlažilnih krem.

Ponavljajoče se zardevanje predvsem osrednjega dela obraza, lahko tudi kože vratu, dekolteja in zgornjega dela hrbta, ki se z napredovanjem dodatno kaže s pordelimi in gnojnimi bunčicami, je občasno težko ločiti od aken; gre pa za posebno klinično sliko – rozaceo. Podobna aknam je tudi bolezen seboroičnih predelov kože, ki jo sproži preobčutljivostni odziv na saprofitno pršico Demodex folliculorum, ki je naš normalni predstavnik kožne mikroflore čela, lic, nosu in zgornjega dela prsnega koša. 

revija Jana

Okužba lasnega mešička (folikulitis), sprožena z bakterijskimi, glivičnimi ali virusnimi povzročitelji in pospešena s potenjem, maceracijo, sladkorno boleznijo, vlažnim podnebjem, okluzivnimi mazili ali z nekimi zdravili, lahko daje klinično sliko, podobno aknam.

Zato vam svetujem, da pred začetkom terapije opravite pregled pri dermatologu, ki bo točno določil, za kakšne »mozolje« gre, in postavil natančno strategijo zdravljenja.

Diagnozo aken postavimo po natančnem pregledu in oceni videza sprememb, v nejasnih primerih uporabimo dodatno diagnostiko. Med obravnavo skušamo ugotoviti vse možne vzročne dejavnike, ki prispevajo k pojavu in poslabšanju kožnih sprememb, predvsem pa tiste, ki jih neredko ne moremo ločiti od mladostniških aken. Zdravljenje aken je vedno individualno prilagojeno vsakemu pacientu in odvisno od stopnje izraženosti bolezni, bolnikove starosti, spola ter pridruženih bolezni. Vsakomur ne koristi isto zdravilo ali kombinacija istih zdravil.

Kljub temu da lahko danes uspešno zdravimo skoraj vse primere aken, je večinoma sodobna lokalna ali sistemska terapija dokaj dolgotrajna in zahteva večmesečno ali večletno tesno sodelovanje bolnika in zdravnika. Ravno dolgotrajnost zdravljenja ostaja dokaj moteča. Obravnava bolnikov z aknami je kompleksna in zelo zahtevna, zaupanje in sodelovanje med bolnikom in zdravnikom pa neprecenljivega pomena za pravilno diagnostiko in zdravljenje.

Lep pozdrav,

Olga Točkova, dr. med., specialistka dermatovenerologije

Objavljeno v reviji Jana, št. 42, 21. oktober 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana