Profimedia

Potrebe po spanju se razlikujejo od osebe do osebe, vendar bi morala večina zdravih odraslih spati približno 7 do 9 ur na noč. A kaj, ko ni vsak spanec tudi enako kvaliteten. Poznamo namreč več kot 90 različnih motenj spanja, s katerimi se srečuje vsak tretji človek. V hujših primerih jih obravnava osebni zdravnik, ki vas lahko napoti tudi v spalni laboratorij.

Nekaj pa je tudi spalnih navad, ki so precej pogoste in se jih marsikdaj niti ne zavedamo, a znajo odvzeti kvaliteto tako našemu snu kot tistim, ki ob nas spijo. Dober spanec namreč ni pomembne le zaradi zdravja in dobrega počutja, pač pa lahko vpliva tudi na naše vsakdanje življenje. Nenaspani smo bolj razdražljivi, pa tudi bolj nevarni. Kar dvajset odstotkov vseh prometnih nesreč je namreč posledica zaspanosti!

Katere so torej najbolj pogoste štiri spalne navade, ki so lahko moteče in kako si pomagati?

Smrčanje pri 45 % odraslih

Vse od nežnega »smrkanja« do glasnega hripanja je smrčanje zelo pogosto. Do neprijetnega zvoka prihaja zaradi oviranega dihanja, ki ga lahko povzročijo različni dejavniki kot so slab mišični tonus, obsežno tkivo grla ali dolgo mehko nebo oziroma jeziček. Seveda se smrčanje pogosto pojavi tudi, kadar smo prehlajeni ali imamo alergije.

Približno 45 % odraslih smrči občasno, 25 % pa redno, kar pogosto moti spanec tako partnerja kot samega smrčača. Večja verjetnost za smrčanje je pri moških srednjih let ali starejših, pri ženskah po menopavzi ter pri ljudeh s prekomerno telesno težo.

· Osebna rast

To so vsakodnevne navade, ki vam jemljejo energijo

In kaj storiti, da vsaj oblažimo, če ne že odpravimo običajno smrčanje? Poleg tega, da v primeru prekomerne teže izgubite nekaj kilogramov, da se izogibate poznim nočnim prigrizkom, alkoholu in kajenju je priporočljivo tudi, da spite na boku. Zmerni smrčači namreč pogosto smrčijo le, ko spijo na hrbtu.

Arhiv naročnika

Eden od nekoliko bolj drznih trikov, ki se jih ljudje poslužujejo je, da teniško žogico pritrdijo na hrbtni del pižame. Tako ležanje na hrbtu postane neudobno in se med spanjem avtomatsko obrnete na bok. Seveda pa obstajajo tudi bolj prijazni načini kot so posebni obliži za nos, ki jih kupite v lekarnah in blažijo smrčanje.

Škrtanje z zobmi

Škrtanje z zobmi, imenovano nočni bruksizem, se dogaja nezavedno med spanjem, ko ljudje stiskajo in drgnejo zobe drug ob drugega. Pritisk pri tem je do desetkrat večji kot pri običajnem žvečenju in lahko traja do 45 minut. Dolgotrajno to obrablja sklenino in lahko povzroči resne težave z zobmi.

Pri dojenčkih in malčkih je škripanje običajno del naravnega razvoja zobovja, medtem ko je pri najstnikih in odraslih pogosto znak stresa ali psihične obremenitve. Znanstveniki ugotavljajo, da možgani med škripanjem sproščajo napetost, le-to pa se običajno preneha, ko se stres zmanjša.

Včasih je vzrok tudi pomanjkanje magnezija, zato pred spanjem lahko popijete kozarec magnezija z vodo. Za zaščito zob pred poškodbami je priporočljivo uporabljati tudi nočno opornico, ki vam jo po meri izdela zobozdravnik.

· Zdravje

Če spite z zalepljenimi usti, bodite pozorni na tveganja

Govorjenje med spanjem

Precej pogosto je tudi govorjenje v spanju. Čeprav je na prvi pogled zabavno, pa je hkrati tudi precej moteče. Govorjenje med spanjem strokovno imenujemo somnilokvija. Med otroki, starimi od 3 do 10 let, govori v spanju približno polovica, pri odraslih pa le okoli 5 %. Pri tem ni razlike med spoloma, pojav pa je lahko genetsko pogojen.

Speči govorniki lahko šepetajo, momljajo, se smejijo, jočejo, kričijo ali godrnjajo, včasih jih spremljajo nočne more z vpitjem ali brcanjem. A ne domišljajte si, da bo speči med govorom izdal kakšno posebno skrivnost. Na splošno govorjenje v spanju ni škodljivo.

Čeprav vzrok ni povsem pojasnjen, lahko pomagajo naslednji ukrepi: vzdrževanje rednega urnika spanja, tudi ob vikendih, izogibanje kofeinu in drugim stimulansom pozno popoldne in zvečer, sprostitvene rutine pred spanjem, kot so zatemnitev luči in pospravljanje elektronskih naprav vsaj pol ure pred spanjem, pa redna izpostavljenost dnevni svetlobi in telesna aktivnost čez dan.

Hormon melatonin

Ne prižigajte luči, ko greste ponoči na stranišče

Ko te »nosi luna«

Zagotovo ste že slišali izraz, da nas nosi luna. Čeprav gre za hojo v spanju, ki je znana tudi kot somnambulizem, pa le ta ni povezana z luno. Obstaja mit, da spečega v hoji ni priporočljivo motiti, a to ne drži povsem. Lahko ga nežno prebudite, a bo speči nato pogosto zmeden, prestrašen, ali pa bo celo mešal sanje z resničnostjo. Največja nevarnost, ki pri tem obstaja je, da se človek med hojo ponoči poškoduje ali stori še kaj nevarnega.

Prav zato se v teh primerih pred spanjem priporoča zagotoviti varnost v prostoru. To pomeni odstraniti preproge, ob katere se lahko spotaknete, zapreti okna in vrata, odstraniti ostre predmete iz spalnice …  Takšne motnje spanja doživi približno vsak tretji človek.