J. S., arhiv DL

##IMAGE-3582991##

Ob hitrem življenjskem tempu pogosto pozabimo na zdrav način življenja, zato obrambne sposobnosti našega telesa oslabijo. Tako nas zlasti v hladnejših dneh, ko pogosto pride do močnejših podhladitev in padca odpornosti, vsako leto pričakajo številne okužbe z virusi, ki povzročajo prehlad in gripo.

Prehlad je akutno obolenje dihal, ki je posledica okužbe žrela, nosu in obnosnih votlin. Povzročajo ga številni različni virusi, zato zaradi njihove raznovrstnosti nikoli ne postanemo povsem odporni. Za prehladnimi obolenji najpogosteje zbolevamo od zgodnje jeseni do pozne pomladi.

Znaki prehlada se navadno pojavijo 2 do 3 dni po okužbi. Pojavijo se postopoma in trajajo 7 do 10 dni. Značilni znaki so vneto boleče grlo, kihanje, voden izcedek iz nosu, zamašen nos in kašelj. Lahko se pojavijo blage bolečine v mišicah, sklepih, glavobol in redko zvišana telesna temperatura. Ves čas trajanja prehlada je lahko prisotno tudi slabo počutje.

Gripa predstavlja hujšo obliko okužbe zgornjih dihalnih poti. Povzročajo jo virusi, ki prizadenejo nos, grlo in pljuča. Je zelo nalezljiva bolezen in virus se z lahkoto širi med prebivalci. Ogroženi smo vsi, še posebno pa starejši ljudje, bolniki s kroničnimi boleznimi, majhni otroci in nosečnice.

Približno 1-3 dni po okužbi se pri gripi pojavi mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Znaki običajno trajajo nekaj dni do enega tedna. Pri starejših in kronično bolnih pa lahko virus gripe povzroči hujši potek bolezni in se kot zaplet gripe razvije bakterijska pljučnica. Pri kroničnih bolnikih se v času prebolevanja gripe lahko poslabšajo tudi osnovne bolezni. Zato bodite pri gripi še posebej pozorni tisti, ki imate kronične bolezni srca, dihal, jeter in ledvic, ali oslabljen imunski sistem zaradi bolezni same (npr. sladkorna bolezen, okužba s HIV) ali njenega zdravljenja (npr. kemoterapija, steroidi).

Virus gripe se prenaša s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju in govorjenju. Če smo v bližini obolelega, jih lahko tako preko vdiha prenesemo v svoje telo. Virus pa se lahko prenaša tudi preko površin (jedilni pribor, kozarci, kljuke, telefonske slušalke,…), ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo. Ker lahko na površinah virus preživi več ur, si lahko ob dotikanju onesnaženih površin s prsti, virus zanesemo na sluznice nosu, oči in ust.

Zdravljenje

Pri prehladu in gripi veliko dela pri zdravljenju opravi kar naš organizem sam. Najbolj pomembno je, da si olajšamo težave in počakamo, da obolenje izzveni.

Če imamo povišano telesno temperaturo nad 38°C, vzamemo zdravila za zniževanje telesne temperature. Posebno ponoči je zamašen nos zelo moteč in povzroči, da dihamo čez usta, kar dodatno izsuši sluznico zgornjih dihal. Zato poskrbimo, da imamo v prostoru dovolj vlažen zrak, lahko pa si pomagamo s kapljicami ali razpršili za nos. Pri težavah v grlu si pomagamo z antiseptiki v obliki pastil, pršil in podobnih izdelkov.

Pri zdravljenju kašlja moramo najprej ugotoviti kakšen je. V kolikor je suh in dražeč, si pomagamo s pripravki za pomirjanje kašlja. Pri produktivnem kašlju, kjer izločamo gosto sluz, pa je smiselno uporabiti pripravke, ki sluz zmehčajo ter tako omogočijo lažje izkašljevanje. Poskrbimo tudi, da zaužijemo dovolj tekočine, saj je  zaradi povišane telesne temperature izgubimo več kot običajno. S tem preprečimo izsušitev, ki še dodatno poslabša naše počutje. Svetuje se tudi počitek in izogibanje telesnim naporom.

Če v nekaj dneh ni izboljšanja, predvsem, če visoka telesna temperatura vztraja in če kašelj postane vse bolj gnojen, je potreben pregled pri zdravniku. Enako velja za majhne otroke – če vročina ne pade, otrok pa je zaspan, apatičen in izsušen, je potreben obisk zdravnika. V času prebolevanja okužbe poskrbimo, da virusa ne prenesemo na svoje bližnje, zato si večkrat dnevno umijemo roke in kašljamo v rokav. Uporabljamo papirnate robčke, ki jih takoj zavržemo. Uporabljajmo svoje kozarce in jedilni pribor.

Kako se lahko zavarujemo?

Da bi zmanjšali možnost okužbe z virusom prehlada ali gripe, je pomembno, da si večkrat dnevno temeljito umijemo roke z milom in toplo vodo. Z neumitimi rokami – predvsem, ko se dotikamo javnih površin – pa se nikakor ne dotikajmo ust, nosu in oči. Poskrbimo za redno zračenje in vlažnost prostorov. Izogibajmo se javnih, zaprtih in zelo obiskanih prostorov ter posameznikov, ki kažejo znake prehlada in gripe.

Najbolj učinkovita zaščita pred gripo pa je cepljenje. Cepljenje je priporočljivo za vsakogar, še posebej za starejše od 65 let, za bolnike s kroničnimi bolezni pljuč, srca, ledvic, za diabetike, za osebe z imunsko pomanjkljivostjo, zdravljene s kemo- ali radioterapijo in malignomi, majhne otroke in nosečnice.

Ko nas napadajo virusi prehlada ali gripe je najboljša obramba zagotovo učinkovit imunski sistem. Ker pa naš imunski sistem v kratkem času težko okrepimo, je zelo pomembno, da ga gradimo preko celega leta. To lahko dosežemo z zdravo in uravnoteženo prehrano, redno telesno vadbo in gibanjem na svežem zraku (tudi v hladnejših mesecih), izogibanjem uživanju alkohola, poživil in tobaka. Tudi pozitivno razmišljanje, umirjenost, sproščenost in dovolj spanja krepijo telesno odpornost.