M. Ž.

Z nekaj odličnimi jesenskimi jedmi sta nas tokrat razvajali dve Otočanki, dobri prijateljici in nepogrešljivi članici Turističnega društva Otočec – njegova predsednica Livija Majerle in podpredsednica Katja Bojanec.

Obe sta ljubiteljici sezonske hrane. Česar nimata na družinskem vrtu, nabavita na bližnjih kmetijah, saj se jima zdi pomembno in prav, da se podpira domače pridelovalce, pa še boljšega okusa je. Livija je pripravila odlične bučkine polpete, Katja pa z okusi bogato bučno juho, ki jo je postregla z domačim, še mlačnim kruhom iz temne kvinoje z drožmi, in ajdovo kašo z jabolki v kozarčku kot sladico.

»Zdaj bolj ali manj pospravljamo po vrtu še zadnje jesenske pridelke in bučkini polpeti so jed, ki je v tem času nekoliko pogosteje na našem jedilniku. Hitro in preprosto so pripravljeni, kar je med tednom, ko nimamo prav veliko časa, nadvse dobrodošlo. Zmes lahko pripravimo tudi večer prej in jih naslednji dan samo spečemo, dobri so topli ali hladni, zraven postrežemo še skledo domače zelene solate in krompir, lahko pa jih pojemo tudi samo s kruhom,« pove Livija.

Kremne juhe imajo pri Bojančevih radi vsi, pripraviti pa jih je mogoče iz skoraj vse zelenjave. Tudi sicer se jedi na žlico – ješprenj, jota, pasulj … —, sploh ko pridejo bolj mrzli dnevi, pogosto znajdejo na njihovi mizi. Med skoraj obveznimi jesenskimi jedmi so tudi štruklji s kostanjevim nadevom, ki se podajo k zrezkom v omaki ali golažu.

M. Ž.

»Vlečeno testo naredim kot za navadne štruklje, kostanjev nadev pa pripravim iz olupljenega kostanja, ki ga skuham v rahlo osoljeni na posladkani vodi. Skuhanemu olupim še spodnjo tanjšo lupino, ga nadrobim in na hitro popražim v ponvi. Potem ga zmešam s svežim kremnim sirom (maskarpone) in kislo smetano ter nadev namažem po testu. Vse skupaj zvijem v štrukelj in skuham. Lahko se pripravijo bolj na sladko ali na slano; pri nas gredo bolj v slast slani. Tudi kostanjeva torta je zelo dobra; res je, da zanjo potrebujem kar precej kostanja, a če imaš pomoč, je hitro nalupljen,« pripoveduje Katja.

Druženje ob dobri hrani

Katji je v veliko veselje kuhanje, peka peciv, potic, piškotov in kruha ter ustvarjanje sladic v kozarčkih za posebne priložnosti – kot je bila ta za našo Živo. Na tekmovanja ne hodi, njeni glavni ocenjevalci so otroci, tri hčere in sin ter mož Toni pa tudi prijatelji, ki se pri njih doma večkrat zberejo ob kakšni dobri pojedini izpod peke, z žara ali iz kotlička. Tu osrednjo kuharsko vlogo odigra moški del družine.

»Ja, druženje je zelo pomembno, sploh po koroni, ki je ljudi oddaljila,« prikimava Livija, ki tudi s svojim partnerjem Sandijem Rifljem z veseljem gosti sosede in prijatelje. Pod njihovo hišo ob Krki imajo čudovit prostor za piknike in druženja. »To je raj na zemlji. Odkar sta bili hčerki majhni, smo poleti šotorili ob Krki, pekli različne stvari, jima brali pravljice s svetilkami v roki … Še vedno to počnemo, le da se zdaj, ko sta odrasli, izmenjujemo (smeh).«

In ker zgledi vlečejo, se tudi Katjine in Livijine hčerke dobro znajdejo v kuhinji – dober zgled pa sta imeli že sami, pri svojih starih starših. »Kot otrok sem vedno kuhala s staro mamo. Ona je pripravljala jedi za vsak dan, za praznike pa je kuhinjo zavzel dedek in pripravljal različne specialitete. Zelo dobro je kuhal,« se spominja Livija. Tudi Katja je ustvarjala bolj z babicama tako v kuhinji kot zunaj nje. »Še zdaj po receptu stare mame pečem koruzni kruh in pripravljam fižolovo juho. Ali je njen kruh poseben, ne vem, saj drugih receptov sploh nisem gledala.«

Obe pripravljata tudi ozimnico, nekaj zelenjave gre za vložnine, nekaj v zamrzovalno skrinjo. »Letos imam štiri vrste marmelad – jagodno, marelično, robidovo in slivovo. Vlagati začnem že spomladi, ko naredim čemažev pesto. Čemaž navadno naberem na Gorjancih, ga operem, zmiksam v multipraktiku s soljo in oljčnim oljem. Pesto dam v majhne kozarčke in ga uporabljam za namaze in dodatek k različnim jedem. Seveda ne umanjkajo vložene kumarice, redeča pesa, paradižnikova mezga …,« našteva Katja.

M. Ž.

S cvičkom med vinogradi

Seveda je pogovor ob pripravi jesenskih dobrot nanesel tudi na Turistično društvo Otočec, ki deluje 32 let, ima pa okoli 45 članov. Njihov najbolj znan in osrednji dogodek je pohod S cvičkom med vinogradi, ki ga tradicionalno organizirajo zadnjo soboto v januarju. Letos je bil že devetindvajseti, na okoli 17-kilometrsko pot po vinskih goricah Grčevja in Trške gore pa se je podalo več kot 600 »uradnih« pohodnikov iz različnih koncev Slovenije, ki so plačali startnino, poleg tega pa še enkrat toliko tistih, ki so se pohodnikom pridružili na različnih točkah na trasi.

»Za prihodnje leto, ko bo že jubilejni 30. pohod, pripravljamo poseben program; na končni postojanki v Zidanici Colnar na Črešnjicah bomo s sliko in z besedo predstavili zgodovino društva, v goste bomo povabili tudi novomeško godbo. Vsak prijavljen pohodnik pa bo dobil še eno darilo v zahvalo,« na kratko pove prva dama turističnega društva.

Letos so bili v društvu še posebno dejavni, saj so imeli največje število dogodkov do zdaj. »Med drugim smo z otoškim prostovoljnim gasilskim društvom, Športnim društvom Šentpeter - Otočec in s krajevno skupnostjo organizirali praznik krajanov, ki je bil znova po več letih. Otočec in njegove zanimivosti smo predstavili na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, junija pa smo se na posebnem dogodku ob 120-letnici Turistične zveze Slovenije na Pogačarjevem trgu v Ljubljani, ki je potekal na temo Pot kuha in pogače, predstavili s čudovitimi krušnimi izdelki. Srce naše stojnice je bil poprtnik, obredni božični kruh, ki ga je naredil naš član, komaj 19-letni Nik Vene iz Črešnjic. Tudi na pohodu je naš glavni kuhar, saj za malico s pomagači pripravi domače kislo zelje za okoli 700 ljudi. Imeli smo tudi dve komediji pod zvezdami, še dve pa bosta v dvorani, in sicer konec oktobra in konec novembra,« se je Livija Majerle ozrla na nekaj njihovih dejavnosti.

Za kulinarični podmladek se v turističnem društvu torej ni bati, samo da bodo tudi mladi videli smisel in pomen tovrstnega druženja, ohranjanja tradicije, povečanja prepoznavnosti kraja in okolice ter izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev.

RECEPTI 

Kremna juha iz buče hokaido

M. Ž.

Sestavine: srednje velika buča hokaido, dve jabolki, korenček, ena večja čebula, nekaj strokov česna, jušna osnova ali voda, začimbe po okusu, poper, lovorjev list, bučna semena, smetana za kuhanje, olivno olje

Priprava: Bučo operemo, olupimo, kolikor se da, odstranimo semena in narežemo. Skupaj z na krhlje narezanimi jabolki (lahko jih olupimo, sicer pa jih raje pustimo neolupljena, saj ima koža veliko okusa), s korenčkom, čebulo in česnom zložimo na pekač, posolimo in pokapljamo z olivnim oljem, damo peči za kakšnih 45 minut v pečico na 220 stopinj Celzija (program ventilacija). Ko dobi lepo barvo, vse prestavimo v lonec, zalijemo z jušno osnovo, lahko pa tudi vodo. S paličnim mešalnikom zmiksamo, dodamo še malo začimb po okusu, poper in na koncu še lovorjev list ter vse skupaj še malo pokuhamo. Postrežemo s prepraženimi bučnimi semeni in z malo smetane za kuhanje.

Bučkini polpeti

M. Ž.

Sestavine: ena večja zelena bučka, dve debeli čebuli, šest strokov česna, dve jajci, čajna žlička sesekljanega peteršilja, sol, poper, nekaj pesti drobtin, olje

Priprava: Bučko naribamo in posolimo ter pustimo počivati vsaj eno uro, da dobro spusti vodo. Medtem narežeš čebulo, nasekljaš peteršilj, stepeš jajci. Bučke nato ožameš, dodaš vse druge  sestavine in skupaj zmešaš. Če je zmes za bučkine polpete prevlažna, lahko dodamo še malo moke ali še bolje, ovsene kosmiče. Oblikuješ polpete in jih popečeš na malo olja.

Ajdova kaša z jabolki v kozarčku

M. Ž.

Sestavine za šest kozarčkov: štiri pesti ajdove kaše, dve jabolki, dve vrstici temne čokolade, domača robidova marmelada, ena žlica agavinega sirupa, 500 gramov skyra

Priprava: Kašo skuhaš skupaj z narezanimi jabolki, nato ji dodaš polovico temne čokolade in agavin sirup ter s paličnim mešalnikom zmiksaš. Do tretjine napolniš kozarčke in pustiš, da se zmes ohladi. Povrhu dodaš plast domače robidove marmelade in plast skyra ter posuješ z malo naribane čokolade.