Arhiv Štajerskega Tednika

 Evropska komisija v svojem poročilu, naslovljenem Stanje zdravja v EU, poroča, da so se v Sloveniji glavni kazalniki zdravja – pričakovano trajanje življenja, prezgodnja umrljivost ter leta zdravega življenja – v desetletju pred epidemijo izboljševali, leta zdravega življenja so bila celo višja od povprečja EU. Z epidemijo pa sta se precej povečala presežna umrljivost in poslabšala dostopnost do zdravstvenih storitev, ki je bila že pred tem resna težava zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov ter dolgih čakalnih dob.

Posledice pandemije na zdravju prebivalstva, tako telesnem kot duševnem, še vedno vztrajajo, omejene pa niso le na ljudi, ampak se močno poznajo tudi v zdravstvenem sistemu. Čakalne dobe, ki so bile problem že desetletja, je pandemija še podaljšala, zaradi njih pa je zdravstvo postalo veliko manj dostopno, diagnostika in zdravljenje pa pogosto (pre)pozna. Leta 2021 je v raziskavi 4,8 odstotka Slovencev ocenilo, da nimajo izpolnjenih potreb po zdravstveni oskrbi. To ni malo, to je skoraj vsak dvajseti prebivalec.

Slovenija se stara še bolj kot EU

Lani najmanj novorojenčkov v zgodovini

Preberite več v Štajerskem Tedniku