Sindrom mrtve zadnjice res obstaja: ste med ogroženimi?
Sindrom mrtve zadnjice je povezan z dolgotrajnim sedenjem. Preverite, kako ga prepoznati, kakšne težave povzroča in kako ga lahko preprečite.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Večino časa ga sploh ne opazimo. Sedimo v službi, v avtomobilu, doma na kavču, zvečer pa si pogosto privoščimo še nekaj ur pred televizijo. Toda strokovnjaki opozarjajo, da lahko dolgotrajno sedenje povzroči težavo z nenavadnim imenom – sindrom mrtve zadnjice oziroma glutealno amnezijo.
Čeprav izraz zveni nekoliko zabavno, posledice niso nujno nedolžne. Gre za stanje, pri katerem mišice zadnjice zaradi premalo gibanja postopoma izgubijo sposobnost učinkovitega delovanja. Preprosto povedano: »pozabijo«, kako opravljati svoje delo.
Kaj se pravzaprav dogaja?
Mišice zadnjice so med najmočnejšimi mišicami v telesu. Namenjene so hoji, teku, plezanju po stopnicah in ohranjanju stabilnosti telesa. Kadar več ur na dan presedimo, so te mišice neaktivne, kolki pa ves čas v istem položaju.
Sčasoma se lahko zgodi, da pri gibanju delo namesto njih prevzamejo druge mišice, predvsem mišice spodnjega dela hrbta, kolkov in stegen. Posledica so lahko bolečine v križu, napetost v kolkih, slabša drža in občutek, da telo ne deluje tako, kot bi moralo.
Znaki, da bi lahko imeli sindrom mrtve zadnjice
Eden najpogostejših znakov je občutek otrplosti ali mravljinčenja v predelu zadnjice po dolgotrajnem sedenju. Nekateri opažajo tudi bolečine v križu, kolkih ali celo kolenih.
Značilno je tudi, da med vadbo težko aktivirajo mišice zadnjice. Po počepih ali izpadnih korakih jih pogosto bolj bolijo stegna in spodnji del hrbta kot zadnjica sama. To je lahko znak, da glutealne mišice ne opravljajo svojega dela dovolj učinkovito.
Zakaj težava postaja vse pogostejša?
Današnji način življenja je močno povezan s sedenjem. Povprečen človek velik del dneva preživi za računalnikom, nato pa še v avtomobilu ali pred zaslonom telefona. Težava ni le v tem, da sedimo, ampak da sedimo predolgo brez prekinitev. Telo je ustvarjeno za gibanje in že kratki odmori čez dan lahko naredijo veliko razliko.
Kako preprečiti glutealno amnezijo?
Dobra novica je, da lahko veliko naredimo sami. Strokovnjaki priporočajo, da se vsaj enkrat na uro vstanemo, naredimo nekaj korakov, se pretegnemo ali na kratko sprehodimo. Kot dobro pravilo navajajo približno deset minut gibanja za vsako uro sedenja.
Za mišice zadnjice so posebej koristni hoja v hrib, stopnice, počepi, izpadni koraki, plavanje in hitra hoja. Pomembno je tudi redno raztezanje kolkov, saj dolgotrajno sedenje pogosto povzroča njihovo zakrčenost.
Majhne spremembe, velik učinek
Ni treba, da vsak dan preživite uro v fitnesu. Že nekaj krajših sprehodov, hoja po stopnicah namesto dvigala ali redni odmori med delom lahko pomagajo ohraniti mišice aktivne. Če veliko sedite in vas pogosto boli križ ali imate občutek otrplosti v predelu zadnjice, je morda čas, da svojemu telesu namenite več gibanja. Vaša zadnjica vam bo hvaležna.
