Zmorete ta test gibljivosti? Rezultat vas lahko preseneti
Vaja, ki izgleda kot preprosta igra gibljivosti, lahko razkrije veliko več, kot si morda mislite.
Tvoja svetovalka za modo, lepoto in zdrav življenjski slog.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Njena za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na prvi pogled je videti kot preprosta igra gibljivosti, ki jo pogosto preizkusimo mimogrede – ena roka gre čez ramo navzdol, druga za hrbet navzgor, nato pa poskušamo prste približati ali celo skleniti. A ta na videz preprost gib lahko razkrije presenetljivo veliko o stanju našega telesa, gibljivosti sklepov, drži, mišičnem ravnovesju in celo življenjskem slogu.
Gre namreč za enega najbolj znanih preizkusov gibljivosti ramen in zgornjega dela telesa, ki ga uporabljajo tako fizioterapevti kot trenerji. Nekateri lahko dlani brez težav povežejo za hrbtom, drugi se komaj približajo, tretji ob tem občutijo zategovanje ali celo bolečino. Razlike niso naključne. Naše telo skozi gibanje pogosto pove več, kot si mislimo.
Zakaj je gibljivost sploh pomembna?
Gibljivost je sposobnost sklepov in mišic, da omogočajo čim bolj prost in nadzorovan obseg gibanja. Čeprav jo pogosto povezujemo predvsem s športniki ali jogisti, je v resnici ključna za vsakodnevno življenje. Potrebujemo jo pri oblačenju, seganju po predmetih, vožnji avtomobila, gospodinjskih opravilih in celo pri pravilni drži med sedenjem.
Ko izgubimo gibljivost, telo začne iskati bližnjice. Pri nekaterih gibih se zato prekomerno obremenjujejo drugi deli telesa, kar lahko vodi v napetosti, slabo držo, bolečine v vratu, ramenih ali križu ter večjo možnost poškodb.
Sodobni način življenja gibljivosti ni posebej naklonjen. Dolgotrajno sedenje, delo za računalnikom, premalo gibanja in ponavljajoči gibi povzročajo, da mišice postanejo zakrčene, sklepi manj mobilni, telo pa vse bolj togo. Ravno zato so preprosti testi gibljivosti lahko dragocen pokazatelj našega splošnega telesnega stanja.
Kaj preverja test dotikanja rok za hrbtom?
Pri tem testu sodeluje več delov telesa hkrati. Pomembna je gibljivost ramenskega sklepa, prožnost prsnih mišic, gibljivost lopatic ter stanje mišic zgornjega dela hrbta in rok.
Ko eno roko položimo čez ramo navzdol, preverjamo predvsem zunanjo rotacijo rame in gibljivost zgornjega dela hrbta. Roka, ki gre od spodaj navzgor, pa kaže notranjo rotacijo rame in prožnost prsnega koša ter mišic okoli lopatic.
Če se prsti brez težav dotaknejo, to običajno pomeni dobro gibljivost in uravnoteženo delovanje mišic. Če med rokama ostane večja razdalja, je lahko razlog v zakrčenih mišicah, zmanjšani gibljivosti sklepov ali oslabljenih stabilizatorjih ramen.
Pomembno pa je razumeti, da rezultat ni vedno popolnoma enak pri obeh straneh telesa. Večina ljudi ima eno stran bolj gibljivo od druge, še posebej če določeno roko uporabljajo pogosteje.
Kaj pomeni, če vaje ne moremo izvesti?
Če rok ne moremo približati ali če ob poskusu občutimo močno zategovanje, to še ne pomeni nujno resne težave. Pogosto gre preprosto za posledico premalo raztezanja in preveč sedečega načina življenja.
Težava pa postane pomembnejša, kadar gib spremljajo bolečina, mravljinci ali občutek nestabilnosti v ramenu. Takrat je lahko prisotna omejena gibljivost sklepne kapsule, vnetje ali preobremenitev mišic in tetiv.
Mnogi ljudje šele pri tem testu opazijo, kako omejeno gibljivost imajo v ramenih. Ker se telo na togost postopoma navadi, zmanjšane mobilnosti pogosto sploh ne zaznamo, dokler ne poskusimo zahtevnejšega giba.
Slabša gibljivost ramen lahko vpliva tudi na držo. Ramena se začnejo pomikati naprej, prsni koš se zapira, vrat postane bolj napet, dihanje pa manj sproščeno. Posledice se lahko pokažejo tudi kot glavoboli, bolečine v zgornjem delu hrbta ali občutek utrujenosti.
Zakaj gibljivost s staranjem upada?
S staranjem telo naravno izgublja elastičnost. Mišice postajajo manj prožne, vezivna tkiva bolj toga, sklepi pa manj gibljivi. Če temu dodamo še premalo gibanja, se proces še pospeši.
A dobra novica je, da lahko gibljivost izboljšujemo v vseh življenjskih obdobjih. Telo se na redno in nežno raztezanje zelo dobro odziva, ne glede na starost. Že nekaj minut dnevne mobilnosti lahko prinese občutne spremembe pri počutju in lahkotnosti gibanja.
Kako lahko gibljivost izboljšamo na enostaven način?
Najpomembnejša je doslednost. Veliko ljudi pričakuje hitre rezultate, nato pa po nekaj dneh obupa. Gibljivost pa se izboljšuje postopoma, z rednim in umirjenim delom.
Koristno je, da si vsak dan vzamemo nekaj minut za raztezanje ramen, prsnega koša in zgornjega dela hrbta. Pri tem ni treba izvajati zahtevnih vaj. Pogosto zadostujejo že počasni krožni gibi z rameni, razteg prsnih mišic ob vratih ali nežno odpiranje prsnega koša.
Odličen učinek ima tudi raztezanje z brisačo. Brisačo primemo za hrbtom podobno kot pri testu gibljivosti in z eno roko nežno pomagamo drugi. Tako postopoma povečujemo obseg gibanja brez sunkovitih gibov.
Pomembno je krepiti tudi mišice zgornjega dela hrbta. Šibke hrbtne mišice pogosto povzročijo, da ramena uhajajo naprej, kar dodatno omejuje gibljivost. Kombinacija raztezanja in krepitve je zato najbolj učinkovita.
Veliko pomaga tudi sprememba vsakodnevnih navad. Pogostejše vstajanje med delom, manj sključene drže pred telefonom ali računalnikom in več raznolikega gibanja imajo lahko večji vpliv, kot si predstavljamo.
Podobne vaje, ki razkrivajo stanje telesa
Telo nam pogosto skozi preproste gibe pokaže, kje izgubljamo mobilnost. Med najbolj znanimi je predklon z iztegnjenimi nogami, pri katerem poskušamo doseči tla. Ta vaja razkriva gibljivost zadnje strani nog, spodnjega dela hrbta in medenice.
Zelo jasno nam to pokaže tudi počep brez dvigovanja pet od tal. Če ga težko izvedemo, je pogosto omejena gibljivost gležnjev, kolkov ali hrbta.
Preizkus obračanja trupa pa lahko pokaže, kako gibljiva je hrbtenica in kako dobro sodelujejo mišice jedra. Slabša mobilnost trupa pogosto vpliva na bolečine v križu in manjšo stabilnost telesa.
Tudi ravnotežje na eni nogi je pomemben pokazatelj telesne pripravljenosti. Če težko zadržimo stabilen položaj, lahko to pomeni slabšo koordinacijo, oslabljene stabilizatorje ali pomanjkanje telesne kontrole.
Gibljivost ni le stvar telesa, temveč tudi počutja
Ljudje z boljšo gibljivostjo pogosto poročajo o večji lahkotnosti gibanja, manj napetosti in boljšem počutju. Telo je bolj sproščeno, gibanje manj omejeno, vsakodnevna opravila pa zahtevajo manj napora.
Raztezanje ima lahko tudi pomirjujoč učinek na živčni sistem. Počasni, nadzorovani gibi zmanjšujejo občutek napetosti in pomagajo pri sproščanju stresa, ki se pogosto kopiči prav v ramenih in vratu.
Zato gibljivost ni pomembna le zaradi športnih sposobnosti ali estetskega videza. Gre predvsem za kakovost življenja. Bolj kot je telo gibljivo in uravnoteženo, lažje opravljamo vsakodnevne naloge in bolje se počutimo v lastnem telesu.
PREBERITE ŠE:
