Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Po sušnem začetku septembra je dež znova prebudil upanje na dobro gobarsko bero. Naš bralec se je razveselil najdbe borovega glivca, ki je po njegovih podatkih tehtal več kot 1700 gramov.

Ob jesenskih odpravah v gozd pa ostaja najpomembnejše pravilo: v košaro za prehrano sodijo samo gobe, ki jih zanesljivo poznamo.

Velika, svetla in močno nakodrana goba na fotografiji je na prvi pogled podobna cvetači. Naš bralec jo je našel ob boru in nam poslal fotografijo svoje najdbe. Po njegovih podatkih gre za borovega glivca, težkega več kot 1,7 kilograma. Takšen primerek pritegne pogled tudi med gobarji, ki so iz gozda že prinesli marsikatero polno košaro.

Po suši dež prinaša boljše obete

Dolgotrajna suša je letos vplivala tudi na rast gob v gozdovih Šaleške doline. Čeprav je bila bera v začetku septembra skromnejša, je predsednik Gobarskega društva Marauh Velenje Matej Jenko v pogovoru z nami ostal optimističen.

Opozoril je, da je glavni del jesenske sezone še pred nami in da je ob ugodnih vremenskih razmerah bera lahko še zelo dobra. Nedavni dež je izboljšal obete za rast gob, posamezna lepa najdba pa še ne pomeni, da bo bera povsod enako bogata.

Za ljubitelje gob je to čas, ko se znova porajajo načrti za gozdne sprehode, gobove jedi in pripravo zaloge za hladnejše mesece. Del ustrezno prepoznanih in zdravih gob lahko namenijo tudi vlaganju v kozarčke za shrambo, pri čemer je treba upoštevati preverjen postopek priprave in shranjevanja.

Želja po polni shrambi pa ne sme prevladati nad previdnostjo pri izbiri gob. Jenko je ob tem poudaril, da gobarjenje pomeni tudi spoznavanje narave, druženje in učenje, ki se ne konča niti za izkušene poznavalce.

Gozdna »cvetača« z nenavadno zgradbo

Borov glivec (Sparassis crispa) se po videzu precej razlikuje od gob z običajnim klobukom in betom. Njegov trosnjak sestavljajo številne ploščate, razvejane in močno nakodrane strukture, ki izraščajo iz skupnega mesnatega beta. Proti koncem se razširijo, njihovi valoviti robovi pa ustvarjajo značilno cvetačasto podobo. Površina je gladka in bledo okrasta, trosnjak pa lahko doseže tudi približno 40 centimetrov v višino in širino.

Borov glivec raste predvsem ob borovih deblih in koreninah, redkeje na požaganih štorih. Pojavlja se poleti in jeseni, običajno od avgusta do oktobra. Z borom ni povezan zgolj prostorsko, saj je koreninski zajedavec. Podoben mu je jelkov glivec, pri katerem so veje praviloma svetlejše, bolj pokončne in manj nakodrane.

Cenjen v kuhinji, zahteven pri čiščenju

Borov glivec je v strokovnem opisu naveden kot užitna vrsta s prijetnim vonjem in okusom, ki spominja na orehe. Uporaben je v različnih jedeh, tudi kot dodatek drugim gobam. Njegova razvejana zgradba pa pomeni, da se med gubami lahko zadržujejo prst, pesek in rastlinski ostanki, zato zahteva temeljito čiščenje. Opis užitne vrste sam po sebi ne potrjuje ustreznosti posamezne najdbe – to mora gobar pred pripravo zanesljivo določiti in pregledati.

»Če poznamo eno vrsto, bomo samo eno nabirali«

Ob začetku glavne gobarske sezone Jenko posebej opozarja na pomen zanesljivega prepoznavanja. »Če poznamo eno vrsto gob, bomo pa samo eno vrsto gob nabirali in jedli,« je poudaril.

Neznanih gob ne pobiramo za prehrano in jih ne pokušamo, temveč se o njih učimo ob pomoči poznavalcev. Poznavanje imena ali podobnost s fotografijo še ne pomenita, da smo vrsto pravilno določili.

Pri številnih gobah je treba poleg barve in oblike klobuka pregledati njegovo spodnjo stran, bet in njegovo dnišče. Pomembne so tudi lise, pike, način izraščanja in druge značilnosti, ki jih moramo presojati skupaj.

Kot opozarja Jenko, lahko do zamenjav pride tudi pri priljubljenih dežnikih oziroma marelah, zato znana silhueta ni dovolj. Pri nenavadno oblikovanih gobah, kakršni so glivci, pa moramo poznati njihove posebne določevalne znake in rastišče.

Pregled se ne konča, ko gobo položimo v košaro. Jenko svetuje, da najdbo prvič preverimo že v gozdu, nato pa še enkrat doma pred pripravo. Če ostane dvom, naj jo pregleda usposobljen determinator gob. Lepota jesenskega gobarjenja je tudi v najdbah, ki jih občudujemo in spoznavamo, ne da bi morale vse končati na krožniku.

Naš čas