Profimedia

Rak prebavil je ena najpogosteje diagnosticiranih skupin rakavih bolezni, ki jih zaradi očitnih razlogov neredko odkrijemo prepozno. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je bilo leta 2022 diagnosticiranih 2.924 primerov rakov prebavil, kar predstavlja 15 odstotkov vseh novoodkritih rakov. Med njimi prednjačijo rak debelega črevesa in danke (1.336 primerov), rak želodca (446 primerov) ter rak trebušne slinavke, za katerega je število obolelih prvič preseglo 500. Petletno preživetje pri večini rakov prebavil ostaja nizko – pogosto pod 30, pri nekaterih celo pod 20 odstotki.

Ob prvem Nacionalnem posvetu o rakih prebavil, ki sta ga organizirala Združenje EuropaColon Slovenija in Digestive Cancers Europe, so strokovna združenja, organizacije bolnikov in strokovnjaki različnih področij odprto spregovoriti o izzivih, s katerimi se soočajo bolniki, njihove družine in zdravstveni strokovnjaki, ter osvetliti priložnosti za izboljšanje celostne obravnave in preživetja.

Profimedia

Raki prebavil, skupina bolezni, ki jih prepogosto odkrijemo prepozno

Kljub napredku medicine večino rakov prebavil v Sloveniji še vedno odkrijemo v poznih stadijih, ko so simptomi že izraziti, možnosti zdravljenja pa omejene. Zgodnji znaki so pogosto nespecifični, neopazni ali napačno pripisani drugim težavam, kar vodi v odlašanje z obiskom zdravnika. Temu se pridružuje stigma, saj gre za bolezni, povezane s prebavo, izločanjem in drugimi intimnimi telesnimi funkcijami, o katerih ljudje težko spregovorijo – tako doma, kot z zdravstvenim osebjem.

Stigma, zadrega, strah pred nerazumevanjem in izolacija so dejavniki, ki tudi prispevajo k poznejši diagnozi ter slabšemu izidu zdravljenja. Predsednica združenja EuropaColon Slovenija, Ivka Glas je ob tem posebej izpostavila:

“Diagnoza raka prebavil je za bolnika vedno velik šok in pogosto v trenutku poruši občutek varnosti ter nadzora nad življenjem. V prvih tednih ljudje predvsem iščejo jasne informacije in podporo ter upanje, ki jim pomaga narediti prve korake skozi zdravljenje. V EuropaColon Slovenija jim stojimo ob strani z varnim prostorom za pogovor, izkušnjami bolnikov, ki so pot že prehodili, ter celostno podporo za bolnike in njihove svojce. Verjamemo namreč, da je treba zdravljenje usmeriti v človeka kot celoto – ne le v bolezen. Bolnike opogumljamo k odprtemu dialogu z zdravstvenimi strokovnjaki, saj prav ta prinaša več zaupanja, več jasnosti in boljšo oskrbo.”

Profimedia

Raki prebavil močno vplivajo na kakovost življenja: na samopodobo, prehranske navade, telesno funkcijo, odnose ter psihično počutje. Dostop do psihološke pomoči, prehranskega svetovanja, podpornih skupin in jasnih informacij je pogosto omejen. Združenje EuropaColon Slovenija zato že 18 let ustvarja varen prostor za pogovor, podporo in izmenjavo izkušenj ter povezuje bolnike, svojce, zdravstvene delavce in širšo javnost.  Prizadevanja Združenja so osredotočena na: povečanje ozaveščenosti o simptomih, dejavnikih tveganja in preventivi, krepitev vloge presejalnih programov, kot sta Svit in testiranje na Helicobacter pylori, zgodnje prepoznavanje bolezni in pravočasno diagnostiko, opolnomočenje bolnikov in njihovih družin ter gradnjo povezane in informirane skupnosti, ki podpira posameznika na vseh stopnjah poti.

Mladi odrasli – nova skupina tveganja

Zaskrbljujoč trend v zadnjih letih je porast rakov prebavil pri mlajši populaciji (≤55 let). Gre za skupino, ki jo zdravniki težje prepoznajo kot rizično, simptome pa pogosto pripišejo stresu, prebavnim težavam ali življenjskemu slogu. To vodi v poznejšo diagnozo in napredovale stadije bolezni ob prvem pregledu. Hkrati se mladi bolniki soočajo s posebnimi izzivi: starševstvo, delo, finančna stabilnost, partnerski odnosi – zato potrebujejo večjo in bolj prilagojeno psihosocialno podporo.

Nepogrešljiva vloga družinskih zdravnikov

Prof. dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, je povedala:

»Med najpogostejšimi raki prebavil ostaja rak debelega črevesa in danke, kjer vsako leto zabeležimo več kot 1.300 novih primerov. Še bolj zaskrbljujoč pa je strm porast raka trebušne slinavke. V letu 2022 smo tako zabeležili kar 505 novih diagnoz, ta rak pa ima med najslabšimi stopnjami preživetja v primerjavi z drugimi raki. Eden ključnih izzivov pri rakih prebavil je, da so simptomi pogosto zelo nespecifični; od bolečin v trebuhu, napenjanja, slabosti, nepojasnjenega hujšanja do bolečin, ki izžarevajo v hrbet.

Profimedia

Zdravljenje se je v zadnjih letih sicer izrazito izboljšalo, zlasti na področju sistemskih terapij, ki so danes pomemben del sodobne obravnave. Toda ko govorimo o rakih prebavil, ostaja najpomembnejše prav ozaveščanje. Presejalni program Svit pokriva zgolj raka debelega črevesa in danke, zato moramo pozornost usmeriti tudi na druge rake prebavil – predvsem na raka trebušne slinavke, žolčnika in žolčevodov. Če bi imeli višjo raven znanja in boljše prepoznavanje simptomov, bi te rake lahko odkrivali bistveno prej, v zgodnjih stadijih, ko so možnosti za uspešno zdravljenje neprimerljivo boljše. Zato je ozaveščanje javnosti eden najpomembnejših korakov, ki jih lahko naredimo za izboljšanje preživetja bolnikov z raki prebavil.«

Vloga primarne ravni je bila v ospredju strokovne razprave tudi na Nacionalnem posvetu, kjer so bili  predstavljeni predlogi, kako izboljšati zgodnje prepoznavanje in usmerjanje pacientov ter okrepiti sodelovanje med strokami. 

Raki prebavil ostajajo pomemben javnozdravstveni izziv, a hkrati področje, kjer je z ozaveščanjem, zgodnjim odkrivanjem, celostno podporo in dobrim sodelovanjem strok mogoče doseči veliko. Prvi Nacionalni posvet je naredil pomemben korak naprej k bolj povezani stroki, opolnomočenim bolnikom in družbi, ki zna prepoznati simptome ter pravočasno reagirati.