Testi intolerance na hrano: So smiselni ali le stran vržen denar?
Napihnjenost, utrujenost, glavoboli ali izpuščaji po jedi so lahko zelo neprijetni, a hitri testi intolerance pogosto ne povedo tega, kar obljubljajo.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Napihnjenost, bolečine v trebuhu, nepojasnjeni glavoboli, kronična utrujenost in kožne spremembe so težave, zaradi katerih marsikdo najprej pomisli na hrano. Če se simptomi ponavljajo po obrokih, se zdi logično, da je krivec določeno živilo. A pri iskanju odgovora je potrebna previdnost. Reakcije se lahko pojavijo z zamikom, vzrok ni vedno očiten, številni komercialni testi pa lahko človeka prej zmedejo kot mu pomagajo.
Alergija ni isto kot intoleranca
Prva napaka, ki jo pogosto naredimo, je enačenje alergije na hrano z intoleranco. Gre za dve različni stanji, ki imata različne vzroke, potek in tudi drugačno diagnostiko.
Alergija na hrano je odziv imunskega sistema. Telo določeno beljakovino iz hrane napačno prepozna kot nevarnost in začne tvoriti protitelesa IgE. Simptomi se praviloma pojavijo hitro, v nekaj minutah do dveh urah po zaužitju. Med njimi so koprivnica, otekanje, težko dihanje, kašelj, bruhanje in trebušni krči. V najhujših primerih lahko pride tudi do anafilaksije, življenjsko ogrožajočega stanja, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.
Intoleranca na hrano pa običajno ni imunska reakcija. Najpogosteje gre za težavo prebavnega sistema, ko telo določene snovi ne more ustrezno razgraditi. Tipičen primer je laktozna intoleranca, pri kateri primanjkuje encima za razgradnjo mlečnega sladkorja. Težave so lahko zelo neprijetne, vendar praviloma niso življenjsko nevarne. Najpogosteje se kažejo kot napihnjenost, vetrovi, driska, zaprtje ali bolečine v trebuhu.
Kateri testi so zanesljivi?
Pri sumu na pravo alergijo so smiselne medicinsko priznane preiskave. Alergologi uporabljajo kožne vbodne teste oziroma tako imenovane prick teste, lahko pa tudi krvne teste, ki merijo specifična protitelesa IgE za posamezna živila.
Pri nekaterih intolerancah so na voljo druge zanesljive metode. Za laktozo, fruktozo ali druge sladkorje se pogosto uporabljajo vodikovi dihalni testi, s katerimi zdravniki ugotavljajo, kako telo prebavlja določene snovi. Takšni testi imajo jasno medicinsko podlago in lahko pomagajo pri postavitvi diagnoze.
Težava so priljubljeni IgG testi
Veliko bolj sporna zgodba so široko dostopni testi intolerance, ki merijo protitelesa IgG. Ponudniki jih pogosto predstavljajo kot način za odkrivanje »skritih« intoleranc, ki naj bi povzročale zakasnele simptome. A stroka je do teh testov zelo zadržana.
Povišana protitelesa IgG namreč ne pomenijo nujno, da vam določeno živilo škodi. Pogosto kažejo le to, da ste bili s tem živilom v stiku in da ga vaše telo pozna. Z drugimi besedami: rezultat lahko bolj odraža vašo običajno prehrano kot pa resnično težavo.
Zato se lahko zgodi, da človek po takšnem testu dobi dolg seznam živil, ki naj bi se jim izogibal, čeprav jih je prej užival brez težav. Posledica so lahko nepotrebno stroge diete, pomanjkanje hranil, stres ob prehranjevanju in občutek, da je skoraj vsaka hrana problematična.
Kdaj gre lahko za metanje denarja stran?
Testi intolerance so lahko dragi, njihovi rezultati pa niso vedno uporabni. Še posebej problematično je, če človek na podlagi takšnega testa sam izloči več skupin živil, ne da bi se posvetoval z zdravnikom ali nutricionistom. S tem lahko prikrije pravo težavo ali po nepotrebnem osiromaši prehrano.
Lažno pomirjujoč je lahko tudi negativen rezultat. Če test ne pokaže težav, to še ne pomeni, da je s prebavo vse v redu ali da ni v ozadju druge bolezni. Podobne simptome lahko povzročajo celiakija, sindrom razdražljivega črevesa, vnetne črevesne bolezni, okužbe, stres ali druge zdravstvene težave.
Kaj je boljši pristop?
Najbolj smiseln prvi korak je natančno opazovanje. Pri tem pomaga dnevnik prehrane in simptomov, v katerega nekaj tednov zapisujemo, kaj smo jedli, kdaj so se težave pojavile, kako dolgo so trajale in kako izrazite so bile.
Če se pokaže sum na določeno živilo, se lahko pod strokovnim nadzorom izvede eliminacijska dieta. To pomeni, da se sumljivo živilo za krajši čas izloči iz prehrane, nato pa se ga postopoma ponovno uvede. Če se simptomi ob izločitvi umirijo in se ob ponovni uvedbi vrnejo, je povezava precej bolj zanesljiva kot pri številnih komercialnih testih.
Ne izločajte hrane na slepo
Hrana je lahko vzrok za težave, ni pa nujno edini krivec. Prav zato je pomembno, da se pri ponavljajočih se simptomih najprej posvetujete z zdravnikom, še posebej, če se pojavljajo hujšanje, kri v blatu, močne bolečine, dolgotrajna driska, bruhanje ali izrazita utrujenost.
Testi intolerance lahko zvenijo kot hitra rešitev, a pri prebavnih in kožnih težavah bližnjic pogosto ni. Bolj kot dolg seznam prepovedanih živil pomaga premišljen, strokovno voden pristop, ki najprej izključi resnejše bolezni, nato pa postopoma pokaže, katera hrana vam res povzroča težave.
