Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Mnogi vozniki vožnjo do zadnje kaplje goriva jemljejo kot nekaj povsem običajnega. Ko se prižge opozorilna lučka za gorivo, pogosto nadaljujejo vožnjo še več deset kilometrov, včasih celo do trenutka, ko avtomobil obstane. Čeprav so sodobni motorji precej bolj vzdržljivi kot nekoč, strokovnjaki opozarjajo, da vožnja na rezervi še vedno ni povsem nedolžna navada.

Težava ni le v možnosti, da bi voznik obstal ob cesti. Dolgotrajna vožnja z zelo majhno količino goriva lahko vpliva na delovanje celotnega sistema za dovod goriva, v nekaterih primerih pa povzroči tudi dražje okvare.

Bobo

Umazanija in usedline v rezervoarju

V vsaki posodi za gorivo se s časom naberejo drobni delci umazanije, usedlina in kondenzirana vlaga ozroma voda. Med običajno vožnjo večina teh delcev ostane na dnu rezervoarja, ko pa količina goriva močno pade, obstaja večja verjetnost, da jih sistem potegne proti črpalki in naprej v sistem vbrizga goriva.

Ti drobni delci lahko dolgoročno povzročajo težave pri delovanju injektorjev ali filtrov goriva. Posledice se običajno ne pokažejo takoj, temveč postopoma – v obliki slabšega delovanja motorja, večje porabe ali dražjih popravil.

Pri starejših vozilih so bile težave še izrazitejše. Pogosto so odpovedale črpalke za gorivo ali injektorji, predvsem pri dizelskih motorjih z mehanskim vbrizgom. Takšni motorji so po popolnem izpraznjenju rezervoarja pogosto zelo težko ponovno stekli.

Vanesa Jaušovec

Gorivo ne poganja le motorja

Mnogi vozniki ne vedo, da gorivo nima zgolj naloge poganjanja motorja, temveč pomaga tudi pri hlajenju črpalke za gorivo. Ta je pri večini sodobnih avtomobilov nameščena v rezervoarju in se med delovanjem hladi prav z gorivom, ki jo obdaja.

Če je goriva premalo, črpalka deluje v slabših pogojih in se lahko bolj segreva. Dolgoročno to pomeni večjo obrabo in krajšo življenjsko dobo. Menjava črpalke za gorivo pa pri sodobnih avtomobilih pogosto ni poceni.

Naftna kriza

Evropska unija nima pojma o naftnih zalogah držav

Kaj se zgodi, ko goriva zmanjka?

Ko avtomobil ostane brez goriva in motor ugasne, težave niso nujno končane zgolj s točenjem novega goriva. Sistem za vbrizg lahko izgubi tlak, zato je v nekaterih primerih potrebnih več poskusov zagona, pri določenih vozilih pa celo poseg serviserja.

Posebej občutljivi so lahko dizelski motorji, kjer lahko v sistem pride zrak. Takrat je treba sistem odzračiti, kar lahko zahteva dodatno servisno delo. Če se takšne situacije pogosto ponavljajo, se poveča tveganje za obrabo posameznih komponent.

Pexels

Sodobni avtomobili so odpornejši

Dobra novica je, da so današnji avtomobili precej bolje pripravljeni na občasno vožnjo z nizko količino goriva. Elektronsko nadzorovani sistemi vbrizga, boljši filtri in kakovostnejši materiali pomenijo, da enkratna vožnja na rezervi običajno ne bo povzročila takojšnje okvare.

Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da takšna vožnja ne bi smela postati navada. Večina proizvajalcev priporoča, da količina goriva ne pade pod četrtino rezervoarja. Tako se zmanjša možnost vdora nečistoč v sistem, hkrati pa se ohranjajo boljši pogoji za delovanje črpalke.

Varčna vožnja

Vsakodnevne napake, ki jih drago plačujete na bencinski črpalki

Rezerva naj bo izjema, ne pravilo

Vožnja na rezervi je za marsikoga le način, kako iztisniti še nekaj dodatnih kilometrov, vendar lahko dolgoročno povzroči več škode kot koristi. Sodobni motorji sicer prenesejo precej več kot nekoč, a fizike ni mogoče povsem pretentati – manj goriva pomeni večje obremenitve za sistem.

Najpreprostejše pravilo ostaja tudi najbolj učinkovito: opozorilna lučka za gorivo naj bo opozorilo za obisk bencinske črpalke, ne pa signal, da je pred vami še dolga rezerva kilometrov. Običajno prižgana lučka pomeni, da lahko prevozite še od 50 do okoli 80 kilometrov, a veliko bolj varno je, da na črpalko zavijete čim prej.