Profimedia

Vse več ljudi opaža, da se po mlečnih izdelkih ne počutijo več tako, kot so se nekoč. Kar je bilo včasih brez težav del vsakdana, danes povzroča napihnjenost, bolečine v trebuhu ali splošno slabo počutje. Laktozna intoleranca ni modna muha, temveč pogosta prebavna motnja, ki se lahko razvije postopoma in je marsikdo dolgo ne poveže s hrano.

Kaj je laktozna intoleranca in zakaj nastane

Laktozna intoleranca pomeni, da telo težko ali sploh ne more prebaviti laktoze, naravnega sladkorja v mleku in mlečnih izdelkih. Za razgradnjo laktoze je potreben encim laktaza, ki se proizvaja v tankem črevesu. Pri nekaterih ljudeh se njegova proizvodnja s starostjo zmanjša, pri drugih je že od mladosti nižja, pri tretjih pa jo lahko začasno oslabi bolezen prebavil ali dolgotrajen stres.

Pomembno je razumeti, da laktozna intoleranca ni alergija. Ne gre za imunski odziv, temveč za prebavno težavo, kar pomeni, da ni nevarna, je pa lahko zelo neprijetna in vpliva na kakovost življenja.

· Prehrana

10 živil, ki vas počasi, a zagotovo ubijajo

Najpogostejši znaki, ki jih telo pošilja

Simptomi se običajno pojavijo od pol ure do nekaj ur po zaužitju mlečnih izdelkov. Najpogosteje se kažejo kot napihnjenost, vetrovi, krči v trebuhu, driska ali občutek teže v želodcu. Nekateri ljudje poročajo tudi o slabosti, utrujenosti ali meglenem občutku v glavi, kar pogosto vodi v napačno povezovanje težav z drugimi vzroki.

Značilno je, da se simptomi ponavljajo in so povezani s količino zaužite laktoze. Manjši košček sira morda ne povzroči težav, kozarec mleka pa že sproži burno reakcijo. A kljub temu marsikdo znakov laktozne intolerance ne prepozna takoj. Eden od razlogov za to je, da se simptomi ne pojavijo vedno enako močno. Telo ima določeno toleranco, ki se razlikuje od posameznika do posameznika in tudi od dneva do dneva. Stres, hormonsko stanje, druga zaužita hrana in količina le-te ter splošno stanje prebave močno vplivajo na to, kako izraziti bodo znaki.

Poleg tega so prebavne težave pogoste in jih marsikdo pripiše hitremu tempu, neredni prehrani ali občutljivemu želodcu, ne da bi pomislil na laktozo kot sprožilec.

Profimedia

Kako si lahko pomagamo v vsakdanjem življenju

Prvi korak je opazovanje. Kratek prehranski dnevnik pogosto hitro pokaže povezavo med mlečnimi izdelki in simptomi. Popolna izločitev laktoze ni vedno nujna, saj veliko ljudi prenaša manjše količine brez večjih težav.

Na voljo so tudi izdelki brez laktoze, pri katerih je laktoza že razgrajena, okus pa ostaja zelo podoben običajnim mlečnim izdelkom. Poleg tega obstajajo prehranski dodatki z encimom laktaza, ki jih lahko zaužijemo ob obroku in pomagajo pri prebavi laktoze.

Kaj običajno povzroča največ težav in kaj je lažje prebavljivo

Sveže mleko, smetana in mehki siri običajno vsebujejo več laktoze in pogosteje povzročajo simptome. Po drugi strani pa trde in dolgo zorjene sire, kot so parmezan, ementalec ali cheddar, marsikdo pogosto prenaša bolje, saj se laktoza med zorenjem skoraj povsem razgradi.

Fermentirani izdelki, kot so jogurt, kefir ali kislo mleko, so za mnoge lažji za prebavo, saj bakterije že delno razgradijo laktozo. Seveda to ni pravilo za vse, zato je osebna toleranca ključna.

Prehrana

Ste že slišali za japonsko vodo? Ta obljublja številne koristi

Kako nadomestiti mlečne izdelke brez pomanjkanja hranil

Izločanje mlečnih izdelkov pogosto vzbudi skrb glede vnosa kalcija in vitamina D. Na srečo ju lahko dobimo tudi iz drugih virov. Rastlinski napitki, obogateni s kalcijem, listnata zelenjava, oreščki, semena in ribe so lahko del uravnotežene prehrane brez klasičnih mlečnih izdelkov. Pomembno je, da se izogibamo paničnemu izločanju celih skupin živil brez nadomestil, saj lahko to vodi v neuravnoteženo prehrano in dodatne težave.

Laktozna intoleranca zahteva nekaj več pozornosti, vendar ne pomeni konca užitkov v hrani. Ko enkrat razumemo svoje telo, postanejo izbire lažje, obroki bolj premišljeni, nelagodje pa redkejše. Namesto boja s simptomi gre za učenje poslušanja telesa in iskanje ravnovesja, ki omogoča dobro počutje brez odpovedovanja užitku.

Profimedia