Profimedia

Celiakija in glutenska intoleranca sta pogosto zamenjana pojma, ker se obe težavi pojavita po zaužitju glutena. Vendar pa gre za dve različni zdravstveni stanji z drugačnimi vzroki in posledicami.

Razlika med celiakijo in glutensko intoleranco

Celiakija je avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem po zaužitju glutena napade lastna črevesna tkiva. Rezultat je poškodba črevesnih resic, kar vodi do slabše absorpcije hranil in resnih zdravstvenih zapletov.

Glutenska intoleranca ali neceliakalna občutljivost na gluten ni bolezen, ampak prebavna motnja, pri kateri posameznik po zaužitju glutena občuti nelagodje, brez imunskega odziva ali poškodb črevesja. To potrjujejo tudi na portalu Prehrana.si, ki deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Kronična obolenja

Avtoimunske bolezni: Ko telo začne napadati svoja lastna tkiva

Nepogrešljiva mikrohranila

Tega nujnega minerala nam najpogosteje primanjkuje

Kaj je gluten in v katerih živilih ga najdemo

Gluten je naravna beljakovina, ki jo najdemo v nekaterih vrstah žit, predvsem v pšenici, ječmenu in rži. Zaradi svojih lepljivih lastnosti daje testu elastičnost in zadržuje zrak, zato je kruh mehak in rahel. Gluten je prav tako prisoten v piri, tritikali (žitu, križanemu med pšenico in ržjo) in pogosto tudi v predelanih živilih, kot so:

• kruh, testenine, pecivo, piškoti
• pivo, pivski kvas
• omake, jušne osnove, začimbe z dodatki
• predelani mesni izdelki, kot so hrenovke paštete, z dodatki žit

Zaradi razširjene uporabe glutena v prehranski industriji se pogosto skriva tudi tam, kjer ga ne bi pričakovali, zato je za ljudi s celiakijo ali intoleranco branje deklaracij nujno.

Profimedia

Koliko ljudi ima celiakijo ali glutensko intoleranco

Po podatkih Slovenskega društva za celiakijo ima to bolezen približno en odstotek prebivalstva, vendar je zaradi neprepoznanih ali netipičnih simptomov dejansko diagnosticiranih le okoli 10–20 odstotkov primerov. Glutenska intoleranca pa je po ocenah Evropske akademije za alergologijo in klinično imunologijo (EAACI) prisotna pri približno 6–10 odstotkih ljudi, medtem ko natančna številka zaradi pomanjkanja diagnostičnih kriterijev ostaja nejasna.

Simptomi caliakije in glutenske intolerance

Simptomi celiakije so lahko zelo raznoliki, kar pogosto oteži pravočasno diagnozo. Med najpogostejšimi so:

• napihnjenost in driska, včasih tudi zaprtje
• kronična utrujenost
• izguba telesne teže
• slabokrvnost oziroma pomanjkanje železa
• kožne spremembe, kot je dermatitis herpetiformis, ki se kaže kot srbeči mehurčki in izpuščaji, predvsem na komolcih, kolenih in zadnjici
• zaostanek v rasti pri otrocih
• neplodnost in pogosti splavi

Profimedia

Pri glutenski intoleranci simptomi običajno zajemajo:

• bolečine v trebuhu
• napenjanje in pline
• slabost in utrujenost
• megleno razmišljanje oziroma težave s koncentracijo
• glavobole ali bolečine v sklepih

Profimedia

Diagnosticiranje

Celiakijo diagnosticirajo s krvnimi testi za protitelesa in potrdijo z biopsijotankega črevesa, medtem ko glutensko intoleranco ugotavljajo z izključevanjem celiakije in alergije ter s spremljanjem simptomov ob izločanju in ponovnem uvajanju glutena.

Kdo je najbolj ogrožen in kdaj

Pri celiakiji so v veliki meri odločilni dedni dejavniki, kar velja za več kot 90 odstotkov bolnikov. Pojavi se lahko kadar koli, najpogosteje pa v otroštvu ali zgodnji odrasli dobi.

Pogosteje se pojavlja pri ženskah ter pri ljudeh z drugimi avtoimunskimi boleznimi, kot sta sladkorna bolezen tipa 1 in Hashimotov tiroiditis (obolenje ščitnice), ali z Downovim sindromom. Glutenska intoleranca ni neposredno dedna, vendar lahko na njen razvoj vpliva več dejavnikov skupaj od genetike in črevesne flore do stresa in drugih bolezni.

Avtoimunska obolenja

Sladkorna bolezen tipa 1: V porastu in neozdravljiva, a obvladljiva

Hashimotov tiroiditis

To je bolezen ščitnice, ki naj bi pestila vsako peto žensko

Posledice celiakije in glutenske intolerance

Celiakija lahko povzroči trajno poškodbo črevesja, če ni pravočasno diagnosticirana in zdravljena. To vodi do podhranjenosti, osteoporoze, neplodnosti, težav z živčevjem in celo povečane možnosti za raka tankega črevesa.

Glutenska intoleranca običajno ne povzroča dolgoročnih poškodb, vendar lahko močno vpliva na kakovost življenja, saj kronično nelagodje in prebavne težave slabšajo duševno počutje in posledično tudi zmanjšujejo zadostno aktivnost telesa.

Profimedia

Preprečevanje in zdravljenje

Celiakije ni mogoče preprečiti, možno pa jo je uspešno obvladovati z dosledno brezglutensko dieto. Živila, ki vsebujejo gluten (pšenica, ječmen, rž in njihove predelave), je treba dosledno izločiti iz prehrane. Nujna je tudi podpora nutricionista, da se ne pripeti pomanjkanje hranil.

Za glutensko intoleranco ni enotnega zdravljenja, vendar večina ljudi simptome obvlada že z zmanjšanjem ali izločanjem glutena iz prehrane. Občasno so lahko težave povezane tudi z drugimi sestavinami, kot so tako imenovani fodmapi, to so kratkoverižni ogljikovi hidrati, ki se slabo absorbirajo v tankem črevesju in lahko tako povzročajo tegobe s prebavo.

Profimedia

K večji ozaveščenosti in dostopnosti do informacij pomembno prispeva Slovensko društvo za celiakijo, ki nudi podporo bolnikom, staršem otrok s celiakijo in zdravstvenim delavcem.