Jemo jih že tisočletja, znanost pa razkriva, zakaj so tako dobre za zdravje
Fige niso le sladek sezonski sadež. Bogate so z vlakninami in vsebujejo pomembne minerale ter rastlinske spojine. Preverite, zakaj jih je vredno jesti.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Sladke, mehke in polne drobnih semen, fige so eden tistih sadežev, ki jih ljudje uživamo že tisočletja, danes pa vse bolje poznamo tudi njihovo prehransko vrednost. Vsebujejo vlaknine, kalij, kalcij, magnezij in številne rastlinske spojine, zaradi katerih so dobrodošel del raznolike prehrane.
Konec poletja je idealen čas, da posežemo po svežih figah. Čeprav so izrazito sladkega okusa, dve srednje veliki sveži figi oziroma približno 80 gramov vsebujeta le okoli 34 kalorij. Povsem druga zgodba so suhe fige, pri katerih so zaradi odstranjene vode sladkorji, kalorije in hranila precej bolj skoncentrirani.
Prebava jim bo hvaležna
Ena največjih prednosti fig je vsebnost prehranskih vlaknin. Te prispevajo k normalnemu delovanju prebave in pomagajo pri rednem odvajanju, zato so fige tradicionalno poznane tudi kot živilo, po katerem radi posežemo ob zaprtju.
Del vlaknin ima tudi prebiotične lastnosti, kar pomeni, da predstavlja hrano za koristne bakterije v črevesju. Fige tako niso čudežno zdravilo za prebavne težave, so pa lahko eden od okusnih načinov, kako v vsakodnevno prehrano vnesti nekoliko več vlaknin.
Če jih sicer uživate malo, količino povečujte postopoma. Večja porcija fig naenkrat lahko zaradi obilice vlaknin pri nekaterih povzroči napenjanje ali odvajalni učinek.
V njih se skriva zanimiva kombinacija mineralov
Fige vsebujejo več mineralov, med drugim kalij, kalcij in magnezij. Kalij je pomemben za normalno delovanje mišic in živčevja ter sodeluje pri uravnavanju krvnega tlaka, kalcij in magnezij pa imata med drugim pomembno vlogo pri zdravju kosti.
To seveda ne pomeni, da lahko nekaj fig nadomesti raznovrstno prehrano ali druge pomembne vire teh mineralov. So pa prijeten način, da jih dobimo še iz dodatnega rastlinskega vira.
Bogate so tudi z zaščitnimi rastlinskimi spojinami
Zrele fige vsebujejo polifenole in druge rastlinske spojine z antioksidativnim delovanjem. Antioksidanti pomagajo ščititi celice pred oksidativnimi poškodbami, vendar raziskovalci opozarjajo, da je za številne posebne zdravstvene učinke fig potrebnih še več kakovostnih raziskav na ljudeh.
Zato je veliko bolj smiselno nanje gledati kot na hranljiv del uravnoteženega jedilnika kot pa kot na sadež z domnevno čudežnimi učinki.
Sveže ali suhe – katere so boljša izbira?
Oboje imajo svoje prednosti, razlika pa je predvsem v koncentraciji. Približno 80 gramov svežih fig vsebuje 34 kalorij in 1,6 grama vlaknin, medtem ko 30 gramov suhih fig vsebuje okoli 68 kalorij in 3 grame vlaknin. Suhe vsebujejo tudi bolj koncentrirane količine kalija, kalcija in magnezija.
Ker so suhe fige bolj koncentriran vir naravnih sladkorjev in energije, je porcija ustrezno manjša. Sveže so po drugi strani bolj sočne in lahko predstavljajo lahkoten sezonski prigrizek.
Kako jih vključiti v jedilnik?
Sveže fige so odlične že same, zelo dobro pa se ujemajo tudi z grškim jogurtom, skuto, oreščki in ovsenimi kosmiči. Za slano različico jih lahko dodate solati, mocareli ali kozjemu siru, kombinacija njihove sladkobe in slanega sira pa je še posebej dobra.
In če imate pred seboj popolnoma zrelo svežo figo? Ni je treba lupiti. Dobro jo operite, odstranite pecelj in pojejte skupaj z lupino.
Fige torej niso novo superživilo, ki bi ga nenadoma odkrili na družbenih omrežjih. Na naših jedilnikih so že zelo dolgo. Sodobno znanje o prehrani nam je le dalo še nekaj dobrih razlogov, da v njihovi kratki sezoni uživamo še nekoliko bolj.
