Pixabay

##IMAGE-3044318##

Pismo pišem z razlogom, saj situacija v kateri smo pristali, preprosto postaja nemogoča. Vsak dan poslušamo ter beremo, kako si ne moremo privoščiti sproščanja ukrepov, saj tako imenovane voditelje naše države ter vse pristojne »skrbi« za naše zdravje, saj je epidemiološka slika vse slabša. Nihče od teh odločevalcev pa se očitno ne zaveda, da s tem, ko nas zapirajo ter določajo nove ukrepe, se prav tako slabša »slika« mentalnega in psihičnega zdravja ljudi.

Mnoge raziskave so pokazale , da se je število oz. odstotek depresivnih ljudi v Sloveniji dvignil, predvsem v zadnjem letu, ko se spopadamo z virusom Covid-19. Česar pa se vlada še najmanj zaveda, pa je to, da generacije, ki bodo čez nekaj let izredno pomembne za obstoj in razvoj naše države, omejuje in prikrajšuje pri stvareh, ki so bistvenega pomena za naše psihično, mentalno stanje, ki je enakovredno našemu splošnemu stanju, oz. bi se definitivno moralo jemati kot enakovredno.

Otroci, mladostniki, v bistvu ljudje na sploh, smo družabna bitja, ki za normalno funkcioniranje potrebujemo druženje oz. vrstnike. S tem, da je vlada sprejela ukrepe, ki so nam to popolnoma onemogočili, razen če prihajamo iz istega gospodinjstva, je po mojem in po mnenju mnogih mladostnikov, naše zdravje samo poslabšalo.

Že skoraj dva meseca smo zaprti v hišah, brez kakršnih koli stikov z našimi vrstniki. Edini stik, ki je dovoljen je preko telefona. Če pa tukaj pogledamo situacijo iz naše perspektive, smo na računalnikih vsaj 8 ur na dan, saj poteka šola na daljavo. Torej, če se želimo slišati z našimi vrstniki, prištejmo še kakšne 2 uri, nekateri celo več, saj drugega dela ni. Zanima me kje piše, da je »zdravo« preživeti 10 ur ali več na elektroniki?! Seveda bo vladni odziv, da na to ne morejo vplivat, a tukaj se močno motite. S tem, da so nam onemogočili normalno šolanje ter druženje s sovrstniki, so močno vplivali na naše vsesplošno zdravje.

Ko govorim, lahko govorim v imenu večine mladostnikov, da nam onemogočate normalen razvoj. Seveda se zavedamo, da se spopadamo z epidemijo Covida-19, a to ne pomeni, da ste nas morali zapreti kot živali v kletke. Razumem, da imamo rizične skupine, ki jih ta virus lahko močno prizadene, a ravno tukaj nastane problem. Vse državljane mečete v popolnoma isti koš, čeprav so med nami ogromne razlike.

Mi, mladostniki, otroci, ki bomo čez nekaj let pomembni za razvoj in obstoj države, ki imamo zdaj boljši imunski sistem kot ostali prebivalci, smo najbolj prikrajšani. Virus ne bo nikoli izginil, če nas boste kar naprej zapirali in podaljševali ukrepe. Ljudje se moramo prekužiti, in potem bodo dobili to idealno epidemiološko sliko, ki si jo želijo. S tem, da smo zaprti v hišah in omejeni na prostor gibanja, samo še slabšate naš imunski sistem in že omenjeno mentalno in psihično stanje. Ne čudite se in ne bodite presenečeni, zakaj so številke vse slabše. Če se bo situacija tako nadaljevala, ne bodo naraščale le številke zbolelih za covidom, ampak tudi številke depresivnih mladostnikov.

Če vas tako močno skrbi za naše zdravje, bi se morali vprašati tudi o našem mentalnem zdravju in ne zgolj o našem fizičnem počutju in zdravju. Mogoče bodo res številke zbolelih za virusom padle, povišale pa se vam bodo številke samomorov in ljudi z depresivnimi motnjami. Namesto, da bi starostne skupine ljudi metali v enak koš, raje mečite v enak koš zdravje - mentalno, psihično, splošno.

Nisem znanstvenica, sem pa razgledana in dovolj pametna, da vem, da se virusa ne bomo znebili, če bomo še naprej prikrajševali ter onemogočali ljudem njihov normalen življenjski slog. Včasih se mi zdi, da bi mi, mladina, boljše vodili državo kot jo nekateri v vladi zdaj, v teh časih. Virus bo med nami še dolgo in preprosto se bomo morali navaditi z njim živet tako kot so se tudi drugje po svetu.

Upam, da bo moje pismo »zbudilo« voditelje in odločevalce, kakšno je realno stanje v naši državi in kaj njihovi ukrepi povzročajo. Verjamem pa tudi, da se mnogo državljanov napisanega že zaveda.